Velemestni funkcionalizem s človeškim obrazom

»Ljudje, ki se priselijo sem, nočejo več od tod,« mi pove Stefan Gierolla, medtem ko me vodi po stanovanjskem parku Alt Erlaa v najjužnejšem, 23. dunajskem okrožju. Pogosto spremlja obiskovalce iz številnih držav: novinarje, arhitekte, mestne načrtovalce in druge, ki tudi še tri desetletja po koncu gradnje prihajajo na ogled velikanskega kompleksa občinskih stanovanj, katerega sloves se je razširil po vsem svetu.

Popotnik, ki se pripelje na Dunaj iz smeri Gradca, po prihodu v avstrijsko prestolnico opazi tri velikanske stanovanjske bloke, visoke približno 80 metrov in dolge kar 400 metrov. Spominjajo na jezove hidroelektrarn. Ko jih obiskovalci zagledajo, so večinoma zgroženi in pomislijo, da v takšnih »megaspalnicah« že ne more biti prijetno živeti. Predsodki izginejo, ko izvejo, kaj vse imajo na voljo stanovalci kompleksa: od bazena na vrhu vsake zgradbe, zaprtih bazenov in savn do športnih igrišč in klubskih prostorov.

Vsako stanovanje v spodnjem delu blokov, torej v stopničasto zgrajenih prvih dvanajstih nadstropjih parka Alt Erlaa, ima svojo ložo. Po vsej njihovi širini so vgradili velika korita z zemljo. Vsaka loža ima štiri kvadrat­ne metre takšnega vrta. Stanovalci lepo skrbijo zanje, nekateri imajo v njih celo vodne motive. Ljudje se tu počutijo kot v svoji hiši z zelenim dvoriščem.

Prav to je bil tudi cilj arhitekta Harryja Glücka (1925–2016), glavnega načrtovalca naselja. V njem je poskušal ustvariti »hiše v nebotičniku«, v katerih bodo ljudje srečni. Alt Erlaa so začeli graditi leta 1973, prvi stanovalci so se vselili v blok A konec leta 1976; kompleks so dokončali konec leta 1985, ko so zgradili še blok C. Površina celotnega kompleksa znaša 20 hektarov: približno šest jih zasedajo stavbe, preostanek zelene površine. Park so poimenovali po arhitektu Glücku. Med bloki so postavili tudi veliko športno dvorano, otroški vrtec, osnovno šolo in rimskokatoliško cerkev. Sredi naselja v posebni stavbi deluje hišna uprava. Noč in dan dežurajo štirje mojstri: dva električarja, vodovodni inštalater in ključavničar. Štiriindvajset ur na dan deluje tudi notranja varnostna služba, ki elektronsko in s fizično navzočnostjo nadzira kompleks. Poseben del kompleksa je namenjen zdravstvenemu središču. V njem je trenutno 16 zdravniških ordinacij z različnimi specialisti.

Poleg stanovanjskih blokov so leta 1989 zgradili trgovinski park Alterlaa, v katerem deluje 45 prodajaln in lokalov. Sredi devetdesetih let, ko je začela delovati podaljšana proga U6 dunajske podzemne železnice, so ob trgovinskem parku zgradili postajo U6 Alterlaa. Stanovalci se lahko pripeljejo do sèm, ne da bi jih zmočil dež. Tudi najbolj oddaljeni blok Alt Erlaa je s prehodom skozi podzemno garažo povezan s trgovinskim središčem in postajo podzemne železnice.

»Revni naj stanujejo tako kot bogati«

Glück se je prav s stanovanjskim parkom Alt Erlaa najbolj približal svojemu vodilnemu načelu, ki se glasi: »Revni naj stanujejo tako kakor bogati.« V intervjujih o tem projektu je do konca življenja poudarjal, da bazeni v stanovanjskem parku niso namenjeni samo rekreaciji, ampak so tudi »družbeno lepilo«. »Kadar ste oblečeni samo v kopalke, ne veste, ali so ljudje okoli vas direktorji ali tovarniški delavci. Tako je precej lažje navezovati stike,« nam je potrdil eden od stanovalcev, s katerim smo se pogovarjali.
V stanovanjskem parku Alt Erlaa je 3200 stanovanj in v njem živi približno 9000 ljudi. Stefan nas je pripeljal v enega od blokov. Vhodna vrata se odpirajo na posebnem terminalu z elektronskim čipom. »Z navad­nimi ključi smo imeli težave,« nam pove. »Sčasoma je imelo ključe vse več ljudi, ki ne stanujejo tu in so samo hoteli obiskovati bazene.« Ob vhodnih vratih ni plošč z imeni stanovalcev in zvoncev. Terminal za odklepanje ima zaslon na dotik, na katerega obiskovalec vnese ime stanovalca, ki bi ga rad obiskal, in pozvoni, nato se vključita kamera in interfon. Stanovalci imajo svoj osebni čip, s katerim odprejo vrata.
Ob vsakem vhodu visi velika umetniška slika. Ob prvem, skozi katerega smo stopili, je bila zidna freska Alfreda Hrdličke (1928–2009), mednarodno uveljavljenega kiparja, slikarja in grafika, ki je bil vse življenje politično nedvomno levičarsko usmerjen. Tako se spomnimo, da so Alt Erlaa in drugi kompleksi socialnih stanovanj v mestu pravzaprav projekti »rdečega Dunaja«. Od ustanovitve Republike Avstrije so socialdemokrati na Dunaju dobili večino glasov na vseh volitvah, ki so bile demokratične.
Avstrijsko glavno mesto je po vsem svetu znano po svoji obsežni ponudbi občinskih stanovanj: skupaj jih je približno 225.000 in v njih živi tretjina vseh prebivalcev Dunaja. Zdaj se na stanovanje v naselju Alt Erlaa čaka od tri do štiri leta, precej več kot na druga dunajska občinska stanovanja. Mesečna stanarina znaša približno osem evrov na kvadratni meter bruto, skupaj z ogrevanjem in drugimi komunalnimi stroški (razen električne energije). To je precej manj od cene najema stanovanj na prostem trgu na Dunaju, saj ta zdaj znaša vsaj 10 evrov, vse pogosteje tudi več kot 12 evrov na kvadratni meter na mesec, in to neto. Pravico do stanovanja v stanovanjskem parku Alt Erlaa imajo državljani Avstrije in drugih članic EU ter državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem na Dunaju.

Vraževerni arhitekt

Notranji hodniki v parku Alt Erlaa so precej ozki. Urejeni so po sredini zgradb, zato jih je treba nenehno osvetljevati z umetno svetlobo. To je bila arhitekturna cena, ki jo je bilo treba plačati, da bi imela stanovanja več svetlobe. Glück je bil očitno tudi vraževeren: v dvigalih ni gumba s številko 13, saj v tem nadstropju ni vhodnih vrat. Stanovanja, ki zavzemajo 13. nadstropje, so zgrajena v dveh etažah z vhodi v 12. oziroma 14. nadstropju.

V parku Alt Erlaa imajo stanovanja površino od 35 do 130 kvadratnih metrov in enega od 35 različnih tlorisov. Tudi v njih so hodniki ozki, zato pa so dnevne sobe in kuhinje velike. Številna imajo tudi garderobne prostore.

Bloki so zgrajeni iz betona s tehničnimi rešitvami, ki so omogočile razmeroma poceni gradnjo. Zato je Glück, ki je moral upoštevati finančne okvire projekta, v kompleks lahko vključil razkošnejše skupne vsebine.

Stavbe v parku Alt Erlaa imajo od 23 do 27 nadstropij. Dvigala so hitra, vzpenjamo se tri metre na sekundo. Stefan nas popelje na vrh najvišjega, na strešno teraso z velikim bazenom, ograjenim z varnostnim steklom. Od tod si lahko ogledujemo ves Dunaj in okolico. V dvorani z bazenom sogovornik pojasnjuje, kako delujejo filtri, kako klorirajo vodo, kako nadzorujejo kakovost vode itd. Bazeni so odprti ob delavnikih od 6. do 22. ure, konec tedna in ob praznikih od 8. do 22. ure. V vsakem bloku je tudi notranji bazen; ob bazenih so na voljo savne, tepidariji, parne kopeli, kabine z infrardečo svetlobo in solariji. Stanovalci lahko bazene uporabljajo brezplačno (cena uporabe je vključena v stanarino), vendar plačujejo uporabo drugih omenjenih prostorov, ki porabljajo električno energijo. Plačati je treba tudi uporabo teniške dvorane. Uporabniki se prijavijo in nato s čipom vstopijo v prostore ob dogovorjenem času. Stanovalci lahko obiskujejo tudi skupne prostore v drugih blokih, ne samo v tistem, v katerem stanujejo.

Bogato družabno življenje kot na vasi

Arhitekt Glück je s sodelavci v parku Alt Erlaa omogočil dovolj prostora tudi za številne druge družabne vsebine. Sprehajamo se skozi dvorane za prireditve in igralnice za otroke različne starosti; tu so tudi klubi ljubiteljev različnih konjičkov in športov: klubi za bridž, šah, zbiranje znamk, fotografijo in film, nogomet, gimnastiko, ju-jitsu, keramiko, vzgojo psov, fitnes, modelarstvo, alpinizem, streljanje, ples, namizni tenis … Tu delujejo še klub upokojencev, predstavništva največjih avstrijskih političnih strank in nekatera druga združenja. Med njimi so še nekatere manj resne »ustanove«, denimo Arhiv in muzej Freddyja Quinna, zelo priljubljenega nemškega izvajalca zabavne glasbe v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

Druženje stanovalcev v parku Alt Erlaa olajša tudi sistem internega sporazumevanja. Iz vsakega stanovanja je po interfonu mogoče poklicati katero koli drugo stanovanje. Kompleks ima od leta 1996 tudi svojo televizijo. Studio WPTV deluje v stanovanju Brigitte in Heinza Sacka. Kanal Alt Erlaa lahko po digitalnem omrežju spremljajo vsi stanovalci stanovanjskega parka in okolice na svojih televizijskih sprejemnikih ali na katerem od 13 zaslonov v vežah vsakega posameznega bloka. »Predvajamo samo pozitivne novice in koristne informacije, ki zanimajo naše sosede,« nam pove Brigitte Sack.

Kompleks Alt Erlaa ima tudi svoje »črevesje«. Na hodnikih na vsakem nadstropju so odprtine za gospodinjske smeti. Tudi te se odpirajo s čipom. Predori za smeti so povezan zaprt sistem, v katerem velikanski sesalnik sesa smeti iz vseh blokov, zato se zelo hitro pomikajo do konca cevovoda na severnem delu bloka A. Tam jih stisnejo v velike zabojnike in odpeljejo.
Stanovanjski park Alt Erlaa je uspešen, ker se ustrezno odziva na različne zahteve življenja v velemestu. Poudariti je treba, da predvsem poskrbi za zelo kakovostno zasebno življenje in ponuja zelo različne možnosti družabnega življenja. »Alt Erlaa ni primer anonimnega življenja v velemest­nem naselju. Takšen model je mogoče primerjati z družabno učinkovitim življenjem na podeželju. Večina tukajšnjih stanovalcev ne sanjari o hišici sredi zelenja na obrobju mesta. Velik delež ljudi, ki živijo tu, odkar so zgradili stanovanjski park (v nekaterih stanovanjih živi že druga generacija družin), dokazuje, kako kakovostno je življenje v tem naselju,« poudarja Reinhard Seiss, mednarodno uveljavljen avstrijski strokovnjak za mestno načrtovanje, ki je leta 2014 izdal knjigo o stanovanjskih projektih Harryja Glücka.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE