Slovenski arhitekt Jože Plečnik je živel v treh srednjeevropskih prestolnicah, ki jih je tudi umetniško zaznamoval in s svojo arhitekturo brezčasno povezal: Dunaj, Praga in Ljubljana. Izjemen pomen Plečnikovega snovanja v češki prestolnici je prepoznal aktualni češki predsednik Miloš Zeman, ki je Plečniku posthumno podelil Red Tomáša Garrigua Masaryka. Věra Zemanová, veleposlanica Češke republike v Sloveniji, je ob tem izpostavila: »Plečnik je bil ne samo odličen ustvarjalec in arhitekt, ampak tudi ena od izjemnih osebnosti, ki zaradi svojega delovanja na Praškem gradu povezuje slovenski in češki narod še danes. Njegovo delo je za češko javnost ravno zaradi povezave s predsednikom Masarykom in predvojno republiko simbol demokracije. Verjamem, da bo skupna nominacija njegovega opusa na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO kmalu uspešno končana.«

V imenu dedičev arhitekta Jožeta Plečnika je priznanje na sobotnem dogodku v češkem glavnem mestu Praga prevzel Janez Jocif in ob tem povedal: »Moj osebni odnos do arhitekta Jožeta Plečnika je nastal povsem po naključju. Sorodstva si žal, včasih pa tudi na srečo, ne izbiramo sami. Sega pa spomin nanj v moja najzgodnejša leta, ko smo s starši pogosto obiskovali Karla Matkoviča, maminega strica in arhitektovega nečaka, ki je domoval v Plečnikovem trnovskem domu. Tam sem čas med pogovori starejših izkoriščal za brskanje po meni takrat neizmerno zanimivi zapuščini predvsem drobnih predmetov, ki so ležali na mizi in v predalih Plečnikove spalnice in delovne sobe. Iz nekoliko kasnejšega obdobja se spominjam tudi razlike med vrednotenjem njegovega dela v mojem družinskem okolju in tistim v takratni širši slovenski družbi. Slednje je bilo zagotovo velikokrat obremenjeno s kompleksi dnevnih politik, ki so se na rezultate Plečnikove ustvarjalnosti prevečkrat odzivale predvsem z ignoranco.
Dejstvo je, da je njegovo vrednost odkrila − oziroma natančneje potrdila − šele tujina. Ne morem se znebiti občutka, da bi brez njene pomoči Plečnik morda še vedno zaprašen ždel v senci pregovorne slovenske majhnosti. Zato mi pomeni posthumno odlikovanje češkega predsednika Miloša Zemana, ki svoj vsakodnevni delovni čas preživlja v rezidenci, ki jo je uredil prav Plečnik, pomembno duhovno sporočilo in spodbuda tudi za današnji čas. Plečnika se ne kaže zgolj spominjati, ampak se je potrebno z njegovo ustvarjalno in duhovno energijo oplajati tudi danes. Znova in znova.
Hvaležni smo lahko, da nad tem poslanstvom v zadnjem času pri nas s svojo strokovnostjo in hkrati veliko mero potrebne pietete do arhitektove dediščine uspešno bdi Plečnikova hiša v okviru Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Obenem postaja to tudi prostor živega in ustvarjalnega stika med Plečnikom in njegovimi občudovalci. Zato priznanje, ki ga sprejemam v imenu njegovih potomcev, z največjim veseljem predajam Plečnikovi hiši, ki se mi zdi daleč najprimernejši kraj za njegovo hrambo.«

Odločitev Plečnikovega dediča Janeza Jocifa, da priznanje v imenu potomcev preda v hrambo Plečnikove hiše, so z zadovoljstvom pozdravili tudi v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML), zavodu, ki upravlja z arhitektovo hišo. Blaž Peršin, direktor MGML, je ob tem izpostavil: »Plečnikova arhitektura je zagotovo sopomenka za edinstvenost našega glavnega mesta in drugih slovenskih mest, ki jih je mojster obogatil s svojim delom. To je nekaj, s čimer se Ljubljana in Slovenija lahko ponašata in kar ob različnih priložnostih uporabita za vzpostavitev in poglabljanje političnih, družbenih, kulturnih in ekonomskih vezi. Te vezi so še posebej močne med Ljubljano in Prago, med mesti, ki ju je Plečnik ustvarjal sočasno. Veseli nas, da je predsednik Češke republike Miloš Zeman prepoznal to vez in Plečniku podelil visoko posthumno priznanje, hkrati pa se ob napovedani predaji priznanja v hrambo Plečnikove hiše počutimo počaščene ter se zahvaljujemo za zaupanje sorodnikov arhitekta Plečnika. To je tudi naša zaveza, da se trudimo po najboljših močeh tudi v prihodnosti predstavljati enkratnost in pomen Plečnikovega dela tako domači kot tudi mednarodni javnosti.«

O priznanju

Red Tomáša Garrigua Masaryka ali Red TGM, poimenovan po prvem predsedniku samostojne Češkoslovaške, je visoko državno priznanje Češke republike, ki ga podeljuje predsednik republike ob Dnevu državnosti Češke republike 28. oktobra, ko se spominjamo razpada Avstro-Ogrske monarhije in nastanka Češkoslovaške države leta 1918, ali 1. januarja, ko je leta 1993 nastala samostojna Češka republika.

Red TGM je priznanje, ki ga predsednik republike podeli osebam z izjemnimi zaslugami za razvoj demokracije, človeštva in človekovih pravic. Red so med drugim prejeli predsednik Václav Havel, pisatelj Karel Čapek, pesnik František Halas, slikar Emil Filla, med tujimi nagrajenci pa so Henry A. Kissinger, Ryszard Siwiec, Lord Braine of Wheatley in drugi. 

Skupaj z Redom TGM predsednik podeljuje tudi najvišje državno priznanje Red Belega leva in nižja priznanja: medaljo Za zasluge in medaljo Za hrabrost. Ob vsakoletni slovesnosti v Vladislavski dvorani, največji dvorani na Praškem gradu, kamor so povabljeni ugledni gostje, predsednik običajno podeli priznanja tridesetim do štiridesetim osebam.