Na ustvarjalnih delavnicah otroci spoznavajo osnove principe arhitekturnih zakonitosti in statike ter razvijajo domišljijo z izdelavo pravljičnih in realnih prostorov. Arhitekturo začutijo in proučujejo z vsemi čutili, raziskujejo svetlobo, odtenke barv, materiale in oblike.

Rišejo, gradijo in sestavljajo ter razvijajo tako prostorsko in fizikalno kot tudi družbeno razumevanje okolja. Ustvarjajo z različnimi materiali in pripomočki, razvijajo domišljijo in samostojnost, hkrati pa se učijo skupinskega dela, saj se zahtevnejših nalog lotevajo skupaj.

Kot poudarja Lapajnetova, pri mali šoli arhitekture ne gre za to, da bi želeli ustvariti male arhitekte, ampak želijo doseči predvsem, da se otroci ozrejo okrog sebe in vidijo, da je arhitektura oziroma grajeno okolje vse okoli nas. Želijo jim pokazati, kaj je dobra arhitektura in da pri njenem snovanju ne gre le za tekmovanje arhitekturnih zvezdnikov, kdo bo zgradil višjo stolpnico.

Program ves čas aktualizirajo. V sklopu šole se dotaknejo tudi aktualnih problemov, trenutno je to begunska kriza, ali naravnih nesreč, ki pripeljejo do tega, da mnogi ostanejo brez doma. Pri tematikah se večkrat navežejo tudi na razstavni program. Trenutno je na ogled razstava Saša J. Maechtig: sistemi, strukture, strategije, zato se denimo pogovarjajo o tem, kaj je to mala arhitektura, pa o kiosku kot premični arhitekturi, je za STA še povedala Lapajnetova.

Šole se udeležujejo otroci, stari med sedem in trinajst let, pouk poteka vsako sredo od novembra do junija. Trenutno jo obiskuje sedem otrok, kar po besedah mentorice šole Jane Furman zagotavlja poglobljeno skupinsko in individualno delo.

Šolo so v MAO zasnovali po vzoru Finske, kjer tovrstne izobraževalne aktivnosti za najmlajše razvijajo že več kot 20 let.