Toplotna izolacija objekta je v zadnjem času, ko težimo k energijski učinkovitosti, vse pomembnejša, saj preprečuje toplotne izgube skozi tla, stene in streho. Še najbolj pomembna je na zunanji steni, saj tam nastane kar 65 odstotkov toplotnih izgub. »Za toplotno izolacijo so primerna gradiva, ki imajo količnik toplotne prevodnosti med 0,035 in 0,040 W/mK,« pravi Anton Pugelj iz podjetja Gnezdo, ki se ukvarja z naravnimi gradivi.

Izolacijske materiale delimo na sintetične, mineralne in naravne, pravi Tadej Zimic iz podjetja Zimicell. V zadnjem času se predvsem pri nizkoenergijskih hišah vse bolj uporabljajo naravni materiali, kot so celuloza, konoplja, bombaž, lesni kosmiči, ovčja volna, slama, glina, pluta, kokosova vlakna, ki so si po svojih tehnoloških značilnostih in toplotni prevodnosti bolj ali manj podobni. »Ekološko pomeni, da je izdelek do človeka prijazen, in sicer ne samo takrat, ko že deluje v svoji funkciji plašča okoli objekta, temveč že med vgradnjo. V njem ni ničesar, kar recimo dražilo kožo in dihala, je tudi prijeten po vonju in otipu,« pojasnjuje Anton Pugelj.

Lastnosti naravnih materialov

Poleg tega da so surovine naravne in obnov­ljive, se za proizvodnjo porabi malo energije. »Predvsem naravni materiali, ki združujejo vse dobre lastnosti toplotnoizolacijskih materialov, bodo imeli čedalje pomembnejšo vlogo pri doseganju zmanjševanja rabe energije in izpustov toplogrednih plinov v stavbah,« je prepričan Tomaž Dolenc iz podjetja Knauf Insulation. Pri tem pa je pomembno, od kod prihajajo. Predvsem moramo upoštevati, da za materiale, kot so kokosova vlakna, bombaž ali pluta, porabimo preveč energije, da sploh pridejo do nas.

Osnovne lastnosti, po katerih se razlikujejo materiali za toplotno izolacijo, so toplotna prevodnost, paroprepustnost, prepustnost za zrak, sposobnost vpijanja ali odbijanja vode, temperaturna obstojnost, gorljivost, toplotna zmogljivost, dimenzijska stabilnost in trajnost. »Pri izbiri moramo upoštevati fizikalne zahteve na objektu in osebne želje. Na podlagi tega izberemo material, ki bo s svojimi lastnostmi ustrezal vsem zahtevam,« pojasni Nuška Marn iz podjetja Kalcer in doda: »Če vpliv pomanjkljivosti posamez­nega materiala zmanjšamo s pravilno vgrad­njo, lahko vedno izdelamo dobro toplotno izolacijo.«

Naravne izolacije lahko vsebujejo tudi manjše količine kemikalij, ki jih v proizvodnji dodajo zaradi večje trajnosti, manjše gorljivosti ali zaradi odpornosti proti mikroorganizmom. »Večina naravnih materialov dobro prepušča zrak in paro, zato jih v sodobnih konstrukcijah kombiniramo z drugimi, ki omejijo prehod zraka oziroma pare na minimum. Tako preprečujemo pojav kondenza oziroma neželenega navlaževanja izolacije in konstrukcije,« razloži Nuška Marn.

Lesna vlakna

Izolacija iz lesnih vlaken je že zelo razširjena. Lahko jo kupimo v ploščah ali razsutem stanju. Plošče so v različnih debelinah, za vezivo pa se uporabljajo posebna mineralna veziva. Če takšno izolacijo vgrajujemo na mesto z veliko vlage, uporabimo plošče, ki so impregnirane z naravnimi smolami. Največkrat tako izoliramo stene, tla, stropne plošče in ostrešje oziroma mansarde. Izolacijo iz les­nih vlaken v razsuti obliki pa lahko uporabimo za zapolnitev teže dostopnih delov, da se izognemo nastanku zračnih žepov in režam na stikih. Odlikuje jo velik fazni zamik, saj 30 centimetrov debela plast omogoča tudi do 17 ur zamika nastanka toplotnih izgub. Toplotna prevodnost znaša med 0,040 in 0,045 W/mK.

Celulozni kosmiči

Celulozni kosmiči so izdelani iz odpadnega papirja, ki mu dodajo borovo sol. Uporabimo jih lahko za izolacijo celotne hiše, primerni so tudi za izoliranje hiš z leseno votlo konstrukcijo. Obstajajo v razsuti obliki in mehkovlaknastih ploščah. Vgradimo jih lahko ročno ali s strojnim vpihovanjem. »Ta izolacija je izdelana z zelo malo energije, ima sposobnost sprejemanja in oddajanja vlage iz prostora ter velik fazni zamik, prednost je tudi sam način vgradnje, saj jo lahko strojno vpihujemo. Pri tem postopku stroj premeša pakete izolacije in izolacijo z zračnim pritiskom po cevi transportira in zbije v prostore v konstrukciji strehe ali votle stene, tako da ni nobenih špranj in zato toplotnih mostov,« prednosti našteje Tadej Zimic. Za stene uporabljamo mehkovlaknaste plošče iz stisnjenih celuloznih kosmičev. Toplotna prevodnost je 0,045 W/mK.

Ovčja volna

Ovčja volna je eden redkih toplotnoizolacijskih materialov živalskega izvora. Izdelujejo jo iz drugorazredne volne, ki ni primerna za kaj drugega. Zaradi zaščite pred zajedavci ji dodajo borovo sol. Ima odlično sposobnost absorbiranja vlage, saj je lahko sprejme in odda za več kot 30 odstotkov svoje mase, pri tem pa se ji izolativne sposobnosti bistveno ne spremenijo. Je tudi paroprepustna. Z njo lahko izoliramo stene, strehe in pode, čeprav jo največkrat uporabljamo za izolacijo vodovodnih in drugih cevi v hišni napeljavi. Izolacija iz ovčje volne odbija prah, pršice, vlago in ima možnost samočiščenja oziroma se čisti s prezračevanjem. Vnetljiva je šele pri temperaturah nad 520 stopinj Celzija. Če je v razpršeni obliki, lahko z njo zatesnimo manjše odprtine. Toplotna prevodnost volnene izolacije je 0,035 W/mK.

Slama

Slama je odpadni material, ki ima majhno težo in je do okolja prijazen. »Primerna je za uporabo z drugimi materiali kot polnilo. Lahko jo stiskamo v lahke ploščne kompozite ali pa izdelamo bloke slame,« opiše Anton Pugelj. Nekdaj se je uporabljala predvsem za strehe oziroma kritino na njih, zdaj pa največ kot konstrukcijsko polnilo. Obstaja v obliki slamnatih blazin, s katerimi polnimo votline pri skeletni gradnji. Toplotna prevodnost je med 0,054 in 0,065 W/mK.

Kokosova vlakna

Izolacija iz kokosovih vlaken ima tudi pri nas dolgo tradicijo. Obstaja v obliki mehkih ali trdih plošč, ki so prevlečene z lateksom. Najbolj jo uporabljamo za izolacijo streh in sten, pa tudi za tesnjenje oken in vrat ter zvočno zaščito. Kokosova vlakna so obstojna in prožna. Izolacija iz njih je odporna proti vlagi, plesni, bakterijam, staranju, žuželkam, glodavcem, posedanju, trohnobi in drobljenju. Njena toplotna prevodnost je 0,045 W/mK.

Trstika

Včasih so trstiko skupaj z glino uporabljali pri izvedbi ometov, tako da so trstiko najprej pritrdili na steno ali strop in jo nato ometali z glino. Zdaj jo uporabljamo predvsem pri obnovi starih objektov. »Primerna je za zunanje ali notranje izoliranje sten pri obnovi, kot toplotna pregrada pri stenskem gretju in hkrati kot oprijemalna podlaga za ilovnate omete,« razloži Anton Pugelj. Toplotna izolacija iz trstike je dobro paroprepustna, kar je pri starejših hišah pomembna lastnost. Njena toplotna izolativnost je 0,058 W/mK.

Glina

Za pridobivanje gline ne porabimo dosti energije, prav tako glina ne vsebuje škodljivih primesi in jo je mogoče reciklirati. Njena dobra lastnost je, da regulira vlago v prostoru in akumulira toploto. Poleg toplotne deluje kot zvočna izolacija. Kadar z njo izoliramo stene, jo predvsem uporabimo kot zaključni omet. Uporabna je pri lesenih skeletnih grad­njah, saj podaljšuje čas zadrževanja toplote v steni. Ekspandirana glina ima toplotno prevodnost med 0,10 in 0,16 W/mK.

Pluta

Ker se pluta izdeluje iz lubja plutovca, je ekološko neoporečen material. Za njeno pridobivanje namreč ne sekajo dreves, ampak debla vsakih deset let oluščijo. Plošče za toplotno izolacijo so lahko različnih debelin. Uporabljamo jih na zunanjih in notranjih stenah, tleh, na lesenih konstrukcijah in podstrešjih, zagotavlja tudi dobro zvočno zaščito. Plošče iz plute so paroprepustne, ne vpijajo vlage in so odporne proti kemikalijam in bakterijam. Toplotna prevodnost znaša med 0,038 in 0,046 W/mK.

Bombaž

Prednost bombaža pred drugimi materiali je, da je dober toplotni izolator, hkrati pa ga lahko uporabimo za izolacijo proti udarnemu zvoku. Takšna izolacija je prožna in vodoodporna ter ima dolgo življenjsko dobo. Če želijo izboljšati njeno ognjeodpornost, ji dodajo borovo sol. Toplotna prevodnost je 0,040 W/mK.

V zadnjem času prodira na gradbeniški trg konoplja, saj gre za zelo ekološki material. Izdelki iz nje imajo majhen odtis CO2, za gojenje same rastline porabimo tudi manj vode, gnojil in pesticidov kot za druge industrijske rastline, recimo bombaž. Izdelke iz nje lahko tudi v celoti recikliramo. »Medtem ko raste, črpa iz ozračja ogljikov dioksid in pripomore k splošnemu ravnovesju v okolju,« hvali prednosti konoplje Anton Pugelj. »Ni skrbi niti s škodljivci. Konoplja ne privablja glodavcev in ne vsebuje beljakovin, zaradi katerih bi se v njej zaredile pršice ali termiti.« Izolacijo iz nje lahko uporabimo za vse dele hiše. Na voljo je v ploščah in zvitkih, njena toplotna prevodnost je 0,040 W/mK.

Lanena vlakna

Če lan uporabimo za toplotno izolacijo, so najbolj primerna kratka vlakna, iz katerih se izdelujejo plošče za strehe, polnila za lesene konstrukcije in podobno. »Na voljo je v ploščah različnih debelin, kot filc za pohodno izolacijo in tudi narezan v trakove za posebne primere ter v razsuti obliki,« pojasnjuje Pugelj. Lanena vlakna so odporna proti vlagi in moljem, hkrati pa zagotavljajo zvočno izolacijo. Za vezavo lanenih vlaken se uporablja krompirjev škrob. Toplotna prevodnost je 0,037 W/mK.

Steklena in kamena volna

Čeprav spadata steklena in kamena volna med mineralne materiale, lahko zaradi napredka tehnologije nekatere vrste toplotne izolacije iz teh dveh materialov uvrstimo tudi med naravne. »Takšna mineralna volna je izdelana iz povsem naravnih materialov z novim vezivom na bioosnovi in je pri njeni proizvodnji uporabljeno več kot 70 odstotkov odpadnega stekla,« opiše Barbara Hafner iz družbe Knauf Insulation. Namenjena je predvsem za ostrešja, zadnje stropne plošče, predelne stene in prezračevane fasade. »Izdelki iz mineralne kamene volne vsebujejo velik delež reciklirnih materialov, ki jih z različnimi tehnološkimi postopki vračamo v pro­izvodni proces, sicer pa so iz naravnih kamenin vulkanskega izvora (bazalt, amfibolit, diabaz),« še doda. Toplotna prevodnost mineralne volne je med 0,03 in 0,045 W/mK.