Pri nas so doslej odkrili 30 vrst netopirjev, o katerih so vsi žužkojedi, zato so, naseljeni v bližini naših bivališč in sadovnjakov, zaslužni za manjše kolonije mrčesa. Nekatere neevropske vrste se prehranjujejo tudi s sadjem in cvetnim prahom, mesojedi netopirji lovijo majhne sesalce, ptice, kuščarje, žabe in ribe, le tri vrste, ki živijo v centralni in južni Ameriki, pa se prehranjujejo tudi s krvjo.

Zlasti v poletnem času nas lahko preseneti najdba onemoglega netopirjega mladiča, ki je med učenjem letenja padel na tla. V takem primeru je najbolje, če ga poberete in mu uredite začasno bivališče (npr. v škatli za čevlje), v katero položite krpo ali malo toaletnega papirja, da se bo lahko skril v kakšno gubo. Dobro je, da v škatlo položite še plitvo posodico z vodo. Takoj zatem se obrnite na predstavnike Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, katerih kontakti so dostopni na spletni strani društva http://www.sdpvn-drustvo.si/nasveti.html, ki vam bodo svetovali, kako pomagati živalici in kako jo nahraniti.

Med prireditvami v organizaciji društva, ki se jih bo mogoče udeležiti do srede septembra, so med drugim poslušanje zgodb o netopirjih, izdelovanje netopirnic, poslušanje njihove govorice z ultrazvočnimi detektorji, predavanja o njihovem življenju, posledicah svetlobnega onesnaževanja in voden ogled gnezdišč v podzemnih jamah. Urnik prireditev si lahko ogledate na spletni strani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.