Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so namreč že decembra, ko je v javnosti odmevala afera s proizvodnjo in uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoze, naredili preliminarno oceno tveganja za zdravje potrošnikov, in že takrat zagotavljali, da minimalni ostanki amitraza v medu ne predstavljajo tveganje za zdravje.

Ugotovitve preliminarne ocene tveganja so večkrat tudi javno predstavili. Zdaj je to potrdila tudi podrobnejša ocena tveganja.

Potem ko je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoze odkrila, da so nekateri slovenski čebelarji za zdravljenje čebeljih družin uporabljali ilegalno proizvedena zdravila, ki so vsebovala aktivne učinkovine amitraz, klorfenvinfos in rotenon, analize vzorcev medu pri 20 uporabnikih ilegalnega pripravka pa so v nekaterih odkrile ostanke amitraza, med omenjenimi učinkovinami sicer edine dovoljene za zdravljenje čebel, je bilo v javnosti izpostavljeno vprašanje o varnosti uživanja takega medu. Že samo predstavljanje ugotovitev nadzora pa je botrovalo posploševanju dvoma v ves med slovenskih čebelarjev.

Tudi zato so na NIJZ pripravili preliminarno oceno tveganja, ki je pokazala, da uživanje analiziranega medu ne predstavlja tveganja za zdravje.

Več o izsledkih ocene tveganja in zakaj je prišlo do nenatančnih in nasprotujočih si interpretacij analitskih rezultatov, preberite na delo.si.