Poleg tega je gnezdo iz leta v leto težje, saj se štorklje vedno vračajo v isto gnezdo in ga dograjujejo. Tako lahko teža gnezda v nekaj letih naraste celo na več kot petsto kilogramov. Štorklji sta gnezdo lani sicer popravljali, a je še vedno močno nagnjeno in je nevarno tudi za okolico.

V Sloveniji sta znani le dve gnezdi bele štorklje na drevesu, eno od njiju je prav gnezdo na Mlaki. Za vrsto je namreč značilno, da gnezdi v urbanem okolju na strešnih slemenih, dimnikih, električnih in v novejšem času tudi gnezdilnih drogovih. Gnezdilni drog v Mlaki pri Kranju je zagotovil Elektro Gorenjska, Zavod RS za varstvo narave je prispeval denar za podstavek, delo pa kranjski poklicni gasilci. Ali bosta štorklji nov dom sprejeli, bo jasno po vrnitvi para iz Afrike.

Na Gorenjskem so bile štorklje pred letom 2000 redke, zdaj pa je tu že sedem gnezd. Po podatkih zavoda RS za varstvo narave je bilo lani v Sloveniji 238 zasedenih gnezd bele štorklje, pri Društvu za opazovanje in Proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pa opažajo, da se njihovo število povečuje, vendar še vedno veljajo za ranljivo vrsto. Ogrožajo jih predvsem pomanjkanje hrane, uničevanje travnikov, suša in trki z električnimi žicami. Največ štorkelj gnezdi v severovzhodnem delu države, občasno kakšna tu tudi prezimi, posebej če je zima blaga.

V naših krajih se bele štorklje ponavadi zadržujejo od marca do oktobra, gnezdijo pa od marca do maja. Samec praviloma prileti na gnezdilno mesto nekaj dni pred samico. Ta znese od 3 do 6 belih jajc. Njen gnezditveni uspeh je odvisen od količine razpoložljive hrane. Ob pomanjkanju hrane namreč lahko vrže oslabele mladiče iz gnezda, da bi drugim omogočila preživetje. Prehranjuje se pretežno z malimi sesalci, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami. Bela štorklja zraste v dolžino od 95 do 110 cm in ima razpon kril med 180 in 218 cm. Tehta lahko tudi do 4,5 kg.   

Poleg bele štorklje gnezdi v Sloveniji tudi nekaj parov črne štorklje, ki pa je veliko bolj plašna ptica in jo je zelo težko najti. V nasprotju z belo se namreč zelo izogiba človeka in njegovih bivališč. Živi v strnjenih gozdovih, gnezdi pa na večji skali ali drevesu v nižinskih poplavnih, večinoma dobovih (hrastovih) gozdovih. Tudi črna štorklja je selivka, ki se nad kopnim preko Bosporja ali Gibraltarja seli v Afriko.