Evropa uvozi okoli 40 odstotkov medu, velik del prav z območij, kjer rastejo gensko spremenjene poljščine, največ iz Mehike in Argentine. Največja proizvajalka medu v Evropi pa je Španija, država, kjer za zdaj pridelajo največji delež gensko spremenjene koruze v Uniji.

Cvetni prah namreč velja za naravni 'sestavni del medu' (ne pa 'sestavino'), kot je odločilo evropsko sodišče, iz te razlike v pravni fotmulaciji pa izhaja, da tega 'sestavnega dela medu' ni treba posebej označiti, če ne doseže 0,9-odstotnega deleža. Ker po mnenju prehranskih strokovnjakov v medu cvetnega prahu ni nikoli več kot 0,5-odstotka, to pomeni, da kupci na cvetni prah, ki so ga čebele nabrale na gensko spremenjenih poljščinah, ne bodo opozorjeni.

Sprejetemu predlogu so nasprotovali tudi vsi slovenski poslanci v evropskem parlamentu. Slovenija načeloma nasprotuje gensko spremenjenim organizmom (GSO), takšno je tudi stališče ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zato Čebelarska zveza Slovenije poudarja, da med, pridelan v Sloveniji, ne more vsebovati cvetnega prahu GSO. Za kupce so zagotovilo o izvoru certificirana geografska označba Slovenski med, sprejeta na ravni EU, in certificirana medova Kraški in Kočevski gozdni med. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo se od preostalega medu, ki se proizvede v Sloveniji, razlikuje po še strožjih kriterijih kakovosti, strožjem nadzoru in znanim poreklom.