"Tako slabe letine, kot je letošnja, ne pomnijo niti čebelarji s 40- in večletnim čebelarskim stažem," so zapisali v ČZS. Slovenski čebelarji v povprečju letno pridelajo okoli 2000 ton medu, opazovalno-napovedovalna služba medenja pri ČZS pa ocenjuje, da bo pridelek letos obsegal le okoli 470 ton, kar je 80 odstotkov manj kot leto prej in ne dosega niti četrtino povprečne pridelave medu.

Prvo večjo pašo v Sloveniji predstavlja akacija, ki sodi med najbolj obilne čebelje paše, glavna območja pa predstavljajo Primorska, Prekmurje in Bela krajina. V povprečni letini akacijev med predstavlja skoraj tretjino pridelanega medu v Sloveniji, to leto pa je akacijeva paša izpadla v celoti. V času cvetenja je deževno in hladno vreme čebelam preprečilo, da bi odšle na pašo. Medenja prav tako niso zaznali na javorju in smreki.

Čebelarji so zato po zelo slabem začetku čebelarske sezone, izpadu cvetlične, akacijeve, javorjeve in smrekove paše optimistično pričakovali pašo na lipi in kostanju, ki je doslej sodila med zanesljivejše paše, razširjena pa je na Gorenjskem, Tolminskem, Notranjskem, Dolenjskem, v nižjih legah Štajerske in na posameznih delih Goričkega. Tudi ti paši sta praktično mimo in zaradi vsakodnevnih ploh in neviht nista bili donosni.

Kot zadnja obilnejša paša v sezoni nastopi paša na hoji ali jelki, ki sodi med najbolj nepredvidljive paše, v primeru suše in hude vročine pa sploh ne medi. V tem letu je hoja medila le na območju osrednje Slovenije, a so lahko to izkoristili le redki čebelarji.

Na ČZS poleg neugodnih vremenskih razmer letos opažajo tudi fiziološko utrujenost dreves, posledice na drevju pa je med drugim pustil še žledolom, kar je dodatni razlog za slabo pašno sezono. "Po tako katastrofalni sezoni čebelarjem sedaj grozijo še velike izgube čebeljih družin, saj opažajo prekomerno napadenost družin z varojami. Ekonomičnost čebelarske panoge je letos tako postala nevzdržna," so zapisali in dodali, da se marsikdo sprašuje o smiselnosti vztrajanja v čebelarstvu.

Čebelarska zveza Slovenije je zato zaradi zahtevnih razmer, v katerih so se znašli čebelarji, pozvala državo in kmetijsko ministrstvo, naj priskoči na pomoč čebelarski panogi. Kot predlog navajajo možnost oprostitve plačila davkov in prispevkov, povezanih s čebelarstvom (npr. oprostitev plačila pavšalne ocene dohodka na panj v primeru pavšalne obdavčitve), finančno pomoč pri nakupu sladkorja, izplačilo škod, predlagajo pa tudi, naj se prouči druge možnosti finančne pomoči čebelarjem.