Več vrst uporabimo le na večjih površinah, vendar samo, če dobro poznamo njihov način rasti, saj bi se drugače lahko izpodrivale. Pokrovne rastline so visoke nekako do 30 cm, če zrastejo više, do metra ali celo več, jih prištevamo med trajnice ali grmovnice nizke, srednje visoke in visoke rasti. Če govorimo o pokrovnem načinu zasaditve, lahko med pokrovne rastline uvrstimo vse tiste, ki bodo s svojimi poganjki in listi v kratkem času prekrile tla.

Lastnosti pokrovnih rastlin

Katere so lastnosti, ki opredeljujejo primernost rastline za pokrovno saditev? Na prvo mesto nedvomno sodi način rasti, ki je pri nižjih rastlinah plazeča se, pri višjih pa široka. Pomembna je tudi hitrost rasti, ki mora biti hitra in enakomerna, saj gosto razraščanje preprečuje rast plevelov, vzdrževanje pa mora biti čim bolj nezahtevno. Zdaj, v času vse tanjših denarnic, pa ne smemo zanemariti tudi možnosti preprostega in hitrega razmnoževanja.

Izbira

Vedno izberemo raščave rastline, ki bodo hitro prerasle določen prostor, ne smejo pa postati »neobvladljive«. Sadimo trajnice, ki oblikujejo zimzeleno preprogo ali pa se spomladi hitro in bogato razrastejo. Enoletnice in dvoletnice niso primerne, razen za premostitev pri čakanju, da se trajne pokrovne rastline razširijo. Izbiramo med plezalkami in vzpenjavkami, če jih pustimo rasti brez opore, trajnicami in grmovnicami, vendar moramo vedno upoštevati razmere na rastišču (mokro ali suho) in lego (sončno ali senčno). Za vzdrževanje ne smejo biti zahtevne in jim mora zadoščati ena rez in eno dognojevanje na leto.

Raba

Ekonomski, pa tudi oblikovalski razlogi nas vodijo k sajenju ene same rastlinske vrste, s katero poskušamo večjo površino popolnoma in trajno prekriti ter preprečiti rast plevelom, hkrati pa na zelo prepustnih in golih tleh omejiti izhlapevanje. Vzdrževanje površin, preraščenih s pokrovnimi rastlinami, je bistveno cenejše od tistih, ki so zasajene z enoletnicami, pa tudi trajnicami ali trato, zato so velike pokrovne zasaditve zelo značilne za javne površine. Številne pokrovne rastline so že same po sebi okrasne in v zasaditve vnašajo barvitost, kontrastne teksture in povezujejo večje rastline z drugimi vrtnimi elementi ali pa te s svojo homogenostjo le še bolj poudarijo.

Nadomeščanje trate

S pokrovnimi rastlinami lahko nadomestimo trato, zlasti na manjših in ozkih površinah ob hiši ali med cesto in hišo, kjer bi bilo vzdrževanje trate prezahtevno, ali na »neugodnih« rastiščih, kot so suhe in osončene brežine ter take s strmim naklonom, kjer ne moremo kositi, rastišča pod drevjem ter senčna in vlažna območja. Na brežinah intenzivna rast poganjkov, ki se sproti ukoreninjajo, tvori gosto in trpežno preprogo, ki varuje tla pred vodno erozijo, na zelo izpostavljenih vrtovih pa zasadimo grmičaste pokrovne rastline kot nizke žive meje. Te hkrati dajejo dom številnim manjšim živalim.

Mešane zasaditve

S pokrovnimi rastlinami učinkovito povežemo gredo s trato ali tlakom in ustvarjamo vizualno pestrost, saj imajo različno velike liste v različnih barvah, različno barvo cvetov in plodov, s katerimi lahko dosežemo sezonske poudarke ali zasadimo različne zanimive vzorce. Zelena preproga je lahko odlična podlaga za razraščajoče se čebulnice, saj je ni treba kositi, ko zeleni deli čebulnic odmrejo; s pokrovnimi rastlinami, ki dobro uspevajo v senci, pa lahko poživimo temne kote. Nekatere trajnice, ki se hitro širijo, lahko uporabimo tudi kot podrast v začetni fazi saditve grmovnic in z njimi prekrijemo nezasajeno površino. Sicer bodo hkrati z razraščanjem grmovnic odmirale, vendar bodo ves čas zastirale tla in lajšale vzdrževanje golih površin. Z nasadom nizkih pokrovnih rastlin hkrati nakažemo, kje hoja ni zaželena.

Sajenje in obrezovanje

Kakovostne sadike, dobro pripravljena tla in primerna gostota zasaditve so ključ do lepe preproge na našem vrtu. Uporabimo mlade in dobro ukoreninjene sadike in jih sadimo na zemljišče, s katerega smo odstranili plevele, ga dobro prelopatali in pognojili z organskim in ustreznim mineralnim gnojilom. Ker moramo upoštevati saditvene razdalje, ostane okoli rastlin precej golih tal. Tako moramo v začetku skoraj vedno napovedati vojno plevelom, ki se poskušajo polastiti praznega prostora med sadikami, in to najbolje storimo z nasutjem približno 5 cm debele plasti lubja. Če uporabimo folijo, mora biti zaradi pronicanja vode prepustna, ne pride pa v poštev pri rastlinah, ki se razmnožujejo s koreninskimi odrastki. Nikar pa v želji, da bi na vrtu čim prej imeli »tapiserijo«, rastlin ne sadimo pregosto. Med njimi bi se, zaradi pomanjkanja hranil, vnela prava bitka za obstoj in razvoj zasaditve ne bi bil enakomeren. Ker se narave ne da prehitevati, lahko pričakujemo, da bomo gost preplet rastlin pričakali v štirih ali petih letih.

Večina pokrovnih rastlin ne potrebuje veliko nege in zadostuje že minimalna rez, nekaterim grmovnicam in trajnicam (zimzelen, nemški rožmarin) rez koristi, saj se z njo zgostijo, so pa tudi take, ki jih je pametno vsako pomlad porezati do tal (krčnica, medvejka).

Morda s pokrovnimi rastlinami res ne dosegamo učinkov, ki bi prvi hip izvabljali take vzdihe občudovanja, kakor smo jih vajeni pri njihovih bolj barvitih in atraktivnejših sorodnicah. Vendar so tista nepogrešljiva stalnica, ki povezuje vrtne elemente in jim daje pridih skladnosti in povezanosti. Ker je z njimi zelo zelo malo dela, jih čedalje bolj cenijo vsi, ki jim primanjkuje časa ali pa si želijo delo na vrtu čim bolj olajšati.