• Zelje ni naredilo glav

Z zanimanjem prebiram vaše nasvete za zelenjavni vrt, saj sem šele pred tremi leti prvič dobila košček zemlje in zdaj na njem poskušam pridelati potrebno zelenjavo. Pri nekaterih vrtninah je uspeh dober, zelo razočarana pa sem bila lani nad zeljem. Posadila sem najmanj 20 sadik, pa so se naredile samo tri glave. Vse druge rastline so imele samo liste, čeprav so bile vse sadike enake vrste. Kje sem naredila napako?

Hvala za nasvet in lep pozdrav,

Dragica iz Ljubljane

-----

Tako kot vse vrtnine ima tudi zelje svoje zahteve po rastnih razmerah, da bo uspevalo. Znanih je tudi kar nekaj njegovih škodljivcev in bolezni, zato je priporočljivo, da z njim na vrtu kolobarimo – ga sadimo vsako leto na drugo mesto, na začetno gredico pa naj pride spet šele po petih letih. Zelje je tudi ena prvih zelenjadnic, ki jih lahko spomladi presajamo na prosto, saj ni zelo občutljivo na nižje temperature. Za osnovno gnojenje lahko uporabimo kompost, dobro preperel hlevski gnoj ali kupljena organska gnojila, dognojevanje med rastjo običajno ni potrebno. Gnojila za dognojevanje imajo večinoma večjo vsebnost dušika (N), kar pospešuje rast zelenih delov, pri tem pa se ne naredijo glavice. Seveda to ni edini mogoč vzrok, da je večina vašega zelja naredila samo listje. Drugi vzroki so lahko gnojenje s premalo preperelim hlevskim gnojem (v katerem je tudi veliko dušika) ali pregloboko sajenje, tudi pH tal ne sme biti prenizek (prekisla tla), optimalen je od 6,5 do 7,0. Pogost vzrok, da zelje ne naredi glav, so tudi različni škodljivci, med katerimi sta najpogostejša kapusov belin in kapusova muha, katerih ličinke lahko objedajo korenine, nato pa se zavrtajo v kocen, kar zmoti rast in razvoj rastline.

Svetujem vam, da prihodnjič poskrbite za primerno gnojenje, najbolje kar s kupljenimi organskimi gnojili ali domačim kompostom. Če sumite, da so tla prekisla, oziroma so tam prej rasle rastline, ki so zahtevale kislo prst, dajte vzorec v analizo in nato po potrebi tla izboljšajte. Zelje posadite na drugo gredico kot doslej in ne posadite ga pregloboko. Razdalja med rastlinami naj bo 30 do 45 centimetrov. Površino okoli rastlin lahko prekrijete z naravno zastirko, da se ohranja vlaga tal, v vročini pa nasad enakomerno zalivajte.

• Napad bolhačev

Vaši nasveti so zelo uporabni, zato zanj prosim tudi sama. Kako naj preprečim napad bolhačev na zelju in drugih vrtninah, ki jih ti škodljivci napadajo? Naj povem, da posadim več kot sto sadik zelja, ohrovta, cvetače in kolerabe. Bolhačev sem se že poskusila znebiti s pepelom, vmes sem posadila kamilice, paradižnik, vsak večer rosila z vodo, a ni nič pomagalo. Ker imamo majhne otroke, se vsem vrstam škropiva izogibam. Prosim, svetujte kaj učinkovitega, če lahko. Morda je pomembno tudi to, da je ob vrtu travnik, ki ga sosed večkrat na leto poliva z gnojnico, česar pa mu ne morem preprečiti ali vrta prestaviti drugam. Hvala za nasvet.

S spoštovanjem,

Mira iz Buč

-----

Bolhači so hroščki, ki ob dotiku poskočijo kot bolha in od tod tudi njihovo ime. Tako se običajno zgodi, da jih v napadenem posevku niti ne vidimo, opazimo pa škodo, ki jo povzročajo. Rastline poškodujejo z izjedanjem luknjic v liste in pogosto se lotijo le določenih skupin rastlin. Pri nas največkrat napadajo kapusnice, predvsem kolerabico, redkvico, sadike zelja in rukolo. Odrasli bolhači prezimujejo pod listjem. Aktivni postanejo sredi pomladi, in ker so dobri letalci, obiščejo tudi bolj oddaljene posevke.

Največjo škodo delajo na sadikah, saj so jim okusni mladi nežni listi. Znak napada bolhača so luknjice v listih sadik, in če je luknjic preveč, mlada rastlina slabi in propade. Kadar napad ni močan, rastlina raste naprej in se normalno razvija.

Proti bolhačem je znanih kar nekaj naravnih ukrepov, ki bodo verjetno delovali tudi pri vas, najbolje, da jih uporabite čim več. Najprej je treba poskrbeti, da tla v nasadu ne bodo nikoli izsušena in zaskorjena, saj ima bolhač rad sušo in vročino. Zato jih plitko okopavajte in posevek zalivajte ali pa namestite namakalni sistem ter seveda tudi škropite z vodo. Za bolj rahla tla pomaga prekrivka, na primer iz slame, mlade sadike pa lahko spomladi pokrijete z vrtno tkanino. Bolhače odganjajo tudi izločki nekaterih vrtnin in zelišč, kot so solata, timijan in špinača, zato naj rastejo v okolici ogroženih posevkov. Tudi vonj paradižnika jim ne ustreza, zato nad njim ne obupajte in ga kar posadite med kapusnice.