Zaradi razsežnosti afere s konjskim mesom v izdelkih, uradno narejenih izključno iz govedine, se je v prvih mesecih tega leta stresel ves evropski prehranski trg, v raziskovanju ozadij te afere pa so se razkrivala za potrošnike nečedna in nevarna početja tudi drugod po svetu. V državah, iz katerih so za dobičkom hlastajoča podjetja pletla niti razvpite afere s potvorbami izdelkov, v katerih je končalo ceneno meso odsluženih konjev (tudi športnih, ki zaradi uporabe vseh mogočih zdravil, potencialno nevarnih za zdravje ljudi ne smejo v prehransko verigo), so ukrepali s prepovedmi proizvodnje in z zapiranjem obratov.

Oblast v Bruslju se je odzvala z zaukazanim poostrenim nadzorom, z iskanjem rešitev strožjih predpisov za boljšo sledljivost in preverjanje porekla skupaj s strožjimi kaznovalnimi prijemi za kršitelje predpisanega poštenega dela. A prave, končne pike na i tej aferi, ki je segla čez evropske meje, še nismo dočakali. Pa bi jo morali, če naj ob odprtosti trga verjamemo, da je s predpisi, ki dajejo podlago za ukrepanje nadzornih služb v državah članicah, zares poskrbljeno za varnost potrošnikov. Ta preprosto ne more biti prepuščena zaupanju v poštenost proizvajalcev, ki jim je s predpisi naložena odgovornost za to, da je vse, kar dajo na trg, varno, zdravo.

Uzakonjanje strožjega nadzora in večje budnosti nadzornih služb v posameznih državah članicah zahtevajo ne nazadnje tudi primeri nedavnega škandaloznega odkritja na Kitajskem, kjer so goljufi v mesnih izdelkih iz govejega in ovčjega mesa prodajali poleg zastrupljenega in okuženega mesa, ki bi moralo iti v uničenje, tudi podganje in lisičje meso.

Več o tem, kakšne posledice je afera pustila v Sloveniji in kakšen je nadzor hrane pri nas, si lahko preberete v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.