V zadnjih 25 letih kar 85.000 hektarjev kmetijskih zemljišč manj

V zadnjih 25 letih kar 85.000 hektarjev kmetijskih zemljišč manj

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je ob pregledu dela opozorila na izgubo kmetijskih zemljišč pri umeščanju proizvodnih con. V zadnjih 25 letih smo po njihovih podatkih izgubili 85.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi. Vlado zato pozivajo, naj takšna območja izbira zunaj najboljših kmetijskih zemljišč.

Predsednik zbornice Cvetko Zupančič je na srečanju z novinarji opozoril, da izguba najboljših kmetijskih zemljišč na območju Braslovč pri načrtovani gradnji hitre ceste tretje razvojne osi in pri gradnji proizvodne cone na območju občine Hoče-Slivnica ter apetiti po najboljših zemljiščih na območju Slovenske Bistrice kažejo, da varovanje kmetijskih zemljišč ni učinkovito. Zbornica pričakuje, da bo imel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS bolj aktivno vlogo pri ohranjanju zemljišč.

Kot je pojasnil direktor zbornice Branko Ravnik, je bil v tem času narejen avtocestni križ, skoraj vsaka občina ima svojo obrtno oz. proizvodno cono, mesta so se razširila. "Pozidava zemljišč je potekala predvsem v ravninskem delu, slabša kmetijska zemljišča pa so se zaraščala," je opozoril.

"85.000 hektarov je za Slovenijo, ki ima v uporabi 500.000 hektarov kmetijskih zemljišč, zelo velika številka. Pričakovano je bilo, da se zarasejo nekatera zemljišča, ki so neprimerna za strojno obdelavo, saj ekonomika obdelave na teh zemljiščih ne prenese visokih stroškov. Se pa tudi ta območja počasi revitalizirajo, z drugimi načini rabe, predvsem s pašo, ki lahko del teh površin reši nazaj. Velika skrb pa so površine, ki so trajno izgubljene. To so pozidane površine, ki jih je bilo veliko preveč, in to na območjih, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo. To je žalostna zgodba razvoja te države," je poudaril Ravnik.

Načrti zbornice

Vodilni predstavniki KGZS so spregovorili tudi o delu in načrtih zbornice. Ta ima trenutno 91.471 članov, iz članarin pa počrpajo 1,7 milijona evrov prihodkov. "Te prihodke ciljno, pozorno in transparentno porabimo za delovanje zbornice," je dejal Zupančič.

Tudi letos bodo aktivnosti usmerjene v krepitev delovanja zbornice, krepitev odzivnosti na aktualno problematiko in aktivno delovanje na vsebinah, ki jih zbornica pokriva. Zagotavljali bodo celovite in kakovostne storitve v okviru izvajanja nalog javnih služb in drugih storitev, ki se izvajajo v zborničnem sistemu.

Povečati si želijo medinstitucionalno sodelovanje za učinkovitejši prenos znanja na kmetije ter osveščati slovenskega potrošnika o prednostih lokalno pridelane hrane, je poudaril Ravnik.

Na zakonodajnem področju je v novem letu predvideno odprtje sistemske zakonodaje na področju kmetijstva, gozdarstva, okolja in davkov. Zbornica bo tu predlagala rešitve na vsebine, ki imajo vpliv na razvoj kmetijstva in podeželja ter bodo oblikovale spodbudno poslovno okolje in omogočile nove zaposlitve v panogi.

Na področju skupne kmetijske politike bodo krepili aktivnosti v podporo učinkovitejšemu črpanju sredstev, začela pa se bo tudi razprava o usmeritvah v naslednjem programskem obdobju. Pri te bo ključno, tako Ravnik, da se upošteva značilnosti slovenskega prostora in kmetijstva, ki deluje na območju z omejenimi dejavniki, ki je razdrobljeno, ki ima neugodno lastniško strukturo, ki je majhno po obsegu.

"Po strukturi in značilnostih prostora smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami smo drugačni in to drugačnost želimo, da se upošteva v še večji meri kot danes. Usmeritev v popolno proizvodno nevezanost za Slovenijo pomeni pritisk na zmanjšanje obsega pridelave kmetijstva," je opozoril Ravnik. Ohraniti želi mehanizme, ki pomenijo podporo kmetovanju na teh območjih, ohraniti v čimvečjem obsegu proizvodno vezana plačila, večji poudarek mladim prevzemnikom, ponovno želi razmislek uvedbe ukrepa zgodnjega upokojevanja kmetov.

Pri izvajanju javne službe kmetijskega svetovanja se bo v tem letu začela priprava pravnega okvira za delovanje te službe. Kot je dejal Ravnik, bodo vztrajali pri tem, da je za zagotavljanje te službe treba zagotoviti vsaj 80-odstotno sistemsko financiranj. Trenutno je 66-odstotno.

Kot je dejal Ravnik, bo v novem letu ena pomembnih usmeritev priprava koncepta, s katerim bi izboljšali tržni položaj primarnih pridelovalcev. Zbornica bo nadgradila projekt Kupujmo domače in se aktivno vključevala v promocijo slovenske pridelave in predelave z že tradicionalnimi dogodki. Prenovo bo doživela tudi spletna stran zbornice ter zbornično glasilo Zelena dežela.

Vodstvo zbornice v novem letu pričakuje tudi več aktivnosti države, ki bi zmanjšale breme škod po divjadi, s katerimi se sooča kmetijstvo.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE