Zaradi suše naj bi tako oljkarji pridelali od 60 do 70 odstotkov manj pridelka. Oljke pa ni prizadela le suša, k dodatni škodi je namreč prispevala pozeba z močno burjo v zimskih mesecih ter ponekod tudi slabo cvetenje konec maja in v začetku junija. Letina bo po napovedih Irene Vrhovnik s kmetijske svetovalne službe v Kopru tako predstavljala le petino ali četrtino od običajne.

Slovenski oljkarji so v zadnjih devetih letih zabeležili pet sušnih let, letošnja suša, ki jo je bilo v Slovenski Istri čutiti praktično ves čas vegetacije oljke, pa bo očitno med hujšimi. "To so suše, ki tudi oljko, ki je kot mediteranska rastlina vajena pomanjkanja vode, zelo prizadenejo. Izpad padavin v maju in juniju je lahko usoden," pravi Vrhovnikova.

Oljka je rastlina, ki potrebuje vodo, da bi se v plodovih, ki se v tem času običajno intenzivno debelijo, povečale celice za zorenje in bi se olje sploh začelo delati. Rezultat pomanjkanja vode so drobni plodovi, ki ne bodo dosegali niti polovico običajne teže. Na prizadetih legah se olje v plodovih sploh ne tvori, pojasnjuje Vrhovnikova. Četudi je suša močno prizadela oljke, je o napovedi kakovosti letošnjega oljčnega olja prehitro govoriti. Olje je sicer v sušnih letih bolj pikantno, njegov okus pa manj harmoničen.

Ena od rešitev za sušna obdobja, ki bodo v prihodnosti verjetno še hujša, je uvedba kapljičnih sistemov namakanja. Po oceni Vrhovnikove bi lahko z namakanjem rešili tudi do 80 odstotkov letine. V primerjavi z drugimi kulturami ima oljka majhne potrebe po vodi in je tako za namakanje primerna. Rešitev, ki se je v Sloveniji že izkazala za uspešno, pa oljkarjem predstavlja visok strošek, saj se cene gibljejo med 2500 in 5000 evri.