Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Že prvo sredo je bilo živahno. - Foto: Inštitut za trajnostni razvoj
Že prvo sredo je bilo živahno. - Foto: Inštitut za trajnostni razvoj

Sredina ekološka tržnica

Ljubljančani in drugi obiskovalci prestolnice lahko po novem na osrednji tržnici na Pogačarjevem trgu kupujejo ekološka živila slovenskih kmetij tudi ob sredah, ne le ob sobotah. Deset do petnajst stojnic od 8. do 16. ure ponuja ekološka živila, kot so sveža sezonska zelenjava, kruh, peciva in druge sladice, sadje, naravne sokove, testenine ter živila iz konoplje.

Ekološka tržnica v Ljubljani, ki letos praznuje okroglo 15. obletnico delovanja, se je razširila iz sobote še na sredo. Tako lahko vsi obiskovalci osrednje tržnice tudi med tednom nakupijo svoja priljubljena živila, ki jih odlikuje naravna pridelava.

V sredo 14. maja, ko se je zgodila svečana otvoritev na Pogačarjevem trgu, se je na stojnicah predstavilo 13 ekoloških kmetij ali malih ekoloških pridelovalcev. Koordinator tržnice Inštitut za trajnostni razvoj pričakuje, da bo z novim dnevom ekološka tržnica dobila še več privržencev: »Ob vse bogatejši ponudbi ekoloških živil v supermarketih si kupci vseeno želijo predvsem slovenskih ekoloških pridelkov, ki pa so v trgovinah zelo redki. Tudi po zadnjih raziskavah neposredna prodaja ostaja najpomembnejši način trženja slovenskih ekoloških kmetij, še vedno pa kake tri četrtine ekoloških živil uvozimo iz drugih držav.«

Že prva sreda je pokazala, da je tovrstna ponudba v slovenski metropoli še kako dobrodošla, saj se je trlo obiskovalcev, ki jim na krožniku niso dovolj zgolj konzervirana in v plastiko zapakirana živila, temveč si želijo jesti takšno hrano, kot so jo jedli njihovi predniki, ki še niso poznali fitofarmacevtskih sredstev proti škodljivcem in gensko spremenjene zelenjave. Tudi zato na Inštitutu za trajnostni razvoj apelirajo na zakonodajalca, da bi novi  Program razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020 nudil večjo podporo razvoju domačega ekološkega kmetijstva. Ne zgolj zaradi pomoči kmetovalcem ali zdravja potrošnikov, temveč tudi zaradi okoljskega vidika kot je varovanje vode. »V nasprotnem primeru bo Slovenija v kmetijstvu še bolj zaostala za drugimi državami EU, iz katerih danes uvažamo npr. ekološko hrano.«