Zelenjavni vrt

Priprava zelenjavnih gredic s prekopavanjem je naporno opravilo, vendar ima do tal prijaznejšo alternativo, ki pa je pri nas še neuveljavljena. Ker doživijo talni organizmi pri obračanju zemlje pravi potres in potrebujejo kar nekaj časa, da si opomorejo, je priprava tal brez prekopavanja zgolj s površinskim dodajanjem plasti komposta ali dobro preperelega hlevskega gnoja zanje veliko prijaznejša. Seveda mora biti vrtna zemlja rahla, takšna pa postane šele po večletnem bogatenju z organsko snovjo (kompost, hlevski gnoj ...).

Ogrodje zelenjavnega vrta moramo skrbno načrtovati za daljše obdobje tako z gredicami kot potmi med njimi. Pomembno je, da po gredicah ne hodimo, zato jih oblikujemo tako, da bo vse delo potekalo nemoteno, ne da bi stopili nanje. Sicer to ni nujno, a je priporočljivo, da grede omejimo z deskami ali drugimi materiali, da ne bo zemlja in dodana organska plast z njih silila na prehodne poti.

Med prvimi vrtninami, ki jih bomo sejali na gredice, so bob, grah, pastinak, črni koren in špinača, kmalu pa pridejo na vrsto tudi čebula, česen in krompir, ki ga pred sajenjem nakalimo. Mnogo bolj bomo zaposleni z vzgojo sejančkov kapusnic, plodovk in tistih vrtnin, s katerimi bi radi pohiteli in imeli zgodnejši pridelek. V varnem zavetju bodo počakali na primernejši čas, ko jih bomo lahko presadili na prosto, do takrat pa bodo popolnoma odvisni od naše oskrbe.

Šele zdaj, ko smo prijeli v roke škarje, vidimo, koliko rasti je pognalo v prejšnjem letu. Če so sadne rastline že oblikovane, najprej odstranimo vse močne, pokončne in v notranjost usmerjene poganjke. Rez prilagodimo temu, koliko pridelka smo imeli v prejšnjem letu. To še posebno velja za jablane in hruške, nekoliko manj pa za koščičasto sadje.

Jablane, ki so rodile veliko, režemo letos manj, saj lahko pričakujemo slabši rodni nastavek, pri drugih pa ravnamo nasprotno; režemo več, da zredčimo rodni les in poskrbimo za uravnoteženo obremenjenost s pridelkom. Podobno velja glede bujnosti; močno rasle režemo v tem času malo ali skoraj nič, slabo rasle pa bolj. Recept za umiritev močno raslih rastlin je, da jih zdaj ne režemo, ampak to opravimo pozneje v vegetaciji, najbolje v avgustu.

Pri vzgoji mladega sadja ravnamo v skladu z načrtovano vzgojo. Večinoma je najbolje, če pustimo samo eno deblo, na katerem so nameščene veje z rodnim lesom. Usmerjanje in privezovanje poganjkov je pri vzgoji pomembno tako kot sama rez, ob tem pa moramo biti pravočasni; mladice, ki poženejo pod ostrim kotom, upognemo še v istem letu, dokler so še voljne, vse neprimerne pa odstranimo do osnove.

Cepiče, ki smo jih narezali januarja in februarja ter ustrezno shranili, lahko marca že cepimo – združimo dve ali več različnih rastlin. V rabi so številni prijemi, cepljenje za lub, ki ga prikazujemo na fotografijah, opravimo takrat, ko se da pri podlagi lubje dobro ločiti od lesa. Je eden boljših načinov za spajanje rastlin.

Okrasni vrt

Končno je pred nami marec in konec zime je vse bliže. Seveda nam jo ta še lahko zagode, preden se dokončno poslovi, prav nič pa ne more več ustaviti prebujanja v naravi.

Zdaj bomo imeli veliko dela z rezanjem in oblikovanjem rastlin. Spomladi cvetoče grmovnice je najbolje rezati po cvetenju, druge pa v tem mesecu. Trajnice, katerih rast smo jeseni pustili, proti koncu meseca porežemo, enako velja za okrasne trave. Tudi vrtnice bo treba urediti z rezanjem na primeren navzven usmerjen brst.

Pa na setev enoletnic nikar ne pozabimo, sploh če urejamo vrt na novo in bodo lepo zapolnile prostor med še ne dovolj razraslimi trajnicami. Trati namenimo odmerek hranil za gosto in zdravo rast, da bo kar najbolj kljubovala plevelnim rastlinam.

Hkrati prezračimo, na manjših površinah lahko to naredimo kar z vrtnimi vilami, ki jih ob vbadanju v rušo nagibamo naprej in nazaj. Z grabljenjem pa bomo odstranili odmrle rastline, ki mašijo prostor med rastlinami, kar lahko hitro izkoristijo pleveli. Mah bomo najhitreje odstranili z zeleno galico, še bolje pa je, da odkrijemo prave vzroke za slabšo rast travne ruše in s tem povezano pojavljanje mahu (zbita tla, senčno rastišče, pomanjkanje hranil ...).