Julij v zelenjavnem vrtu

Na zelenjavnem vrtu bodo najbolj žejne stročnice, paradižnik, paprika, buče in jajčevci, saj julija obilno cvetijo in oblikujejo plodove. Redno moramo namakati tudi kumarice, saj je prav neenakomerna oskrbljenost z vodo razlog za grenkobo in deformirane plodove. Prva polovica julija je še primerna za setev nekaterih sort endivije in radiča, sorte, ki ste jih sejali pred mesecem dni, pa je treba redno redčiti ali močne sadike presaditi na stalno mesto. Za to opravilo si je dobro izbrati bolj sveže in oblačne dni. Radič in endivija sta sorodnika, zato sta občutljiva na iste bolezni – v suhem in vročem poletju ju napade pepelasta plesen, glivična bolezen, ki ne mara vode, zato jo lahko odpravimo s pršenjem po listih. Če je napad hud, liste porežemo in počakamo, da se obrastejo. V tem času še sejemo primerne sorte solate, blitvo, kumare, bučke, korenček, rdečo peso, pozno zelje, por in nizki fižol. Če na gredicah, ki se izpraznijo v tem času, ne načrtujemo novih vrtnin, jih zasejemo z rastlinami za zeleno gnojenje, denimo deteljami, facelijo ali ajdo. V nekaj letih lahko tako znatno izboljšamo vodnozadrževalne lastnosti zemlje. Ker ob pobiranju vrtnin vsak dan odstranimo veliko listne mase in drugih ostankov rastlin, je, tudi če nimamo urejenega kompostnika ali kompostnega kupa, smiselno to napraviti zdaj. Do jeseni se bo nabralo dovolj materiala, ki se bo do prihodnje sezone spremenil v odličen kompost.

Za odrasla sadna drevesa je značilno, da pokažejo znamenja pomanjkanja vode – rumenenje, celo odpadanje listov in plodov – takrat, ko je za ukrepanje skrajni čas. Priporočljivo je zato, da v sušnem obdobju drevesom vsaj enkrat tedensko namenimo po petdeset litrov naenkrat, pri čemer je velika prednost plitvo okopan kolobar pod krošnjo. Voda bo laže pronicala v globino, pa tudi sicer bo zaradi fizikalnih zakonitosti tal izhlapevanje iz njih manjše. Posebej pozorno moramo zalivati zadnjo pomlad posajeno drevje. V suhem poletju tudi vršičke sadnih dreves napade pepelasta plesen – obnese se, če napadene dele sproti odrežemo.
V sadovnjaku nas ta čas zaposluje obiranje in prebiranje dozorelega sadja. Pri ribezu in kosmuljah je po obiranju smiselno prvo obrezovanje, s katerim izrežemo vodoravno rastoče in k tlom povešene poganjke in notranjost grma očistimo šibkih poganjkov. Pri malinah in robidah v tem času odstranjujemo posušene poganjke, ki so že rodili, in druge, ki se prav tako sušijo. Skoraj gotovo jih je napadla zelo razširjena bolezen malinova sušica, ki jo obvladujemo z zračnostjo nasada in sprotnim uničevanjem (zažigom) okuženih poganjkov. Zelena rez, kot pravimo dopolnilnemu obrezovanju sadnih dreves med rastjo, je priporočljiva predvsem pri tistih, ki so nagnjena k izmenični rodnosti vsako drugo leto, in sicer v letih, ko je plodov malo. Obilna rodnost namreč rast drevesa in poganjkov zelo zavre, leto brez plodov pa pospeši. Če je prirast zelo bujen, rez razdelimo na več etap, ki si lahko sledijo tedensko, da drevo ne bi doživelo prevelikega stresa. Z zeleno rezjo krošnjo osvetlimo, s čimer izboljšamo dozorevanje plodov ali lesa.

Junij v okrasnem vrtu

Rast trave se bo ob visokih temperaturah upočasnila, zato jo bo treba redkeje kositi. Tudi sicer jo poleti kosimo više kot sicer, da je sonce ne požge. Zalivamo redno, najbolje ponoči, s čim drobnejšim pršenjem, dokler voda ne napoji tal do globine 10 cm. Sezonske balkonske zasaditve zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, pogostost je odvisna od lege in posode, kdaj jih je treba zaliti, pa preverimo s prstom, ki ga potisnemo globoko v zemljo. Zalivamo, ko ni več vlažna. Na zelo osončenim mestih to lahko pomeni tudi dvakrat dnevno. Enoletnice moramo tudi redno dognojevati. Tla okrog drevja, grmičevja in trajnic, ki se ne razraščajo pri tleh, prekrijemo z zastirko, ki preprečuje izgubo vode in zbijanje tal.
Julija je tudi čas za ponovno rezanje in oblikovanje žive meje. Če na vrtnicah opazimo liste, ki so jih napadle črna listna pegavost, uši ali vrtnična zavijalka (povešeni poganjki), je najbolje, da poganjek odrežemo še nekaj centimetrov v zdravo tkivo. S škarjami odstranjujemo odcvetele cvetove ali socvetja. Divjake odstranjujemo tako, da vrtnico najprej okopljemo in poganjek odrežemo tik ob korenini. Sicer pa je za kondicijo vrtnic odločilno, da iz njihovega podnožja odstranjujemo plevel (zračnost), zaskorjeno zemljo površinsko rahljamo in jih v suši obilno zalivamo, tako da voda prodre pol metra v globino. Ne zalivamo po listih.