Okrasni vrt na prostem in vrtiček v hiši

Navada je, da se božično žito poseje na lucijino, 13. decembra, ponekod to storijo že na sveto Barbaro, ki goduje četrtega. Kakšnih deset dni potrebuje posevek za lepe bilke, toda če je v zelo toplem prostoru, se utegnejo te do božiča pretegniti in povesiti. Pšenično seme najpogosteje posejemo v plitve lončke ali glinene cvetlične podstavke v rahlo prst in ga le vtisnemo vanjo. Druga možnost je, da ga razporedimo po mokri vati ali vrh kepe žagovine, ki jo ovijemo v najlonsko nogavico. Zadnja različica je primerna za tiste, ki želijo ustvariti kuštravo glavo ali ježka z zelenimi bodicami. Pomembno je, da je substrat ves čas vlažen, vendar voda na njem ne sme zastajati, zato se za zalivanje najbolje obnese nežna pršilka.

V začetku decembra je še čas, da na vrtu pred mrazom zaščitimo najbolj občutljive rastline, sivko, rožmarin, timijan, rododendrone, metuljnike, sleze in magnolije. Najbolje jih je povezati in zavarovati s smrečjem, slamo ali močnejšo tkanino. Zaščita mora biti zračna. Podobno zaščito potrebujejo le najobčutljiveše vrtnice, druge le zagrnemo za ped visoko z zemljo ali kompostom. Trajnicam, kot so telohi, praproti, rodgersije in svetilke, prija listna zastirka. Zdaj v času mirovanja lahko opravimo pomlajevalno rez češminov, panešpljice ali denimo bezga. Če je vreme suho in so temperature nad ničlo, občasno zalijemo manjše iglavce in zimzelene grmovnice, vendar ne tik pred napovedjo zmrzali. Ob močnejšem sneženju sproti otresamo sneg z njih. Tudi s tistega dela trate, po katerem pozimi hodimo, odstranimo sneg, da trave zaradi zbitosti in pomanjkanja zraka ne napade snežna plesen.

Sadovnjak

V času, ko zemlja ni zmrznjena, še lahko sadimo sadna drevesa. Če imamo na vrtu do štiri leta stara drevesa, jih zaščitimo, kot smo opisali za občutljivejše grmovnice, v osrednji Sloveniji so najobčutljivejši kaki, kivi, oljka in figa. Če sadovnjak obiskuje divjad, je skoraj obvezno zavarovanje debel mladih dreves z zaščitno mrežico meter visoko, saj srnam in zajcem zelo tekne njihovo lubje. Pred velikimi temperaturnimi nihanji pa sadno drevje zavarujemo, če debla pobarvamo z apnenim beležem, ki preprečuje, da bi se ob toplih sončnih dneh preveč ogrela, kar bi spodbudilo pretakanje sokov, zaradi nočne ohladitve pa bi potem debla popokala. Debla okrasnih dreves v ta namen ponavadi zaščitimo z juto.

Priporočljivo je, da s sadnih dreves in grmovnic, ki še niso povsem izgubili listov, te pred napovedjo sneženja odstranimo, saj se jih oprime veliko mokrega snega. Ob močnem sneženju tega tudi sicer redno otresamo z vej. Ko pregledujemo drevesa, z njih poberemo ali sklatimo mumije, zasušene propadle plodove, ki so vir bolezni.

Zelenjavni vrt

Če imamo na gredicah zimske sorte radiča, kot so verona, solkanski, treviški, tržaški solatnik, averto, monivip, anivip in podobni, jih lahko osujemo ali celo malo prekrijemo z zemljo, da bi nam že januarja in februarja naredili glavice. Na gredicah od kapusnic pustimo brstični in kodrolistni ohrovt, precej mraza prenese tudi glavnati. Pobiramo jih po potrebi. Sicer pa nam bodo prezimili in se spomladi obrasli zimska solata, motovilec in blitva. Če peteršiljevih korenik nismo presadili v lonec in ga prenesli v zaščiten prostor, močnejše rastline na gredicah ogrnemo z zemljo, da bodo spomladi iz srčkov prej pognali mladi listi.

Sicer pa je konec leta, ko se vrt umiri, pravšnji čas za popis semena, ki ga želimo kupiti v novi sezoni, preberemo lahko kako strokovno knjigo in naredimo načrt kolobarja z gredicami, če tega še nismo naredili v minulih sezonah.