Zelenjavni vrt

V začetku meseca lahko še vedno sadimo sadike prezimnega radiča in endivije, čas je za sajenje prezimnega pora, od kapusnic pa brokolija, cvetače in zelja s krajšo vegetacijo. Ko kupujemo sadike, se v vrtnariji pozanimajmo, koliko časa od presajanja potrebuje sorta, da dozori. V začetku meseca še lahko sejemo kitajsko zelje, nato pa ves mesec zimsko solato (zimsko rjavko, posavko, vegorko, nansen, bistro), blitvo, špinačo in seveda motovilec. Ponovno lahko posejemo tudi korenček, grah, redkvico in rukvico, za katero prevečkrat pozabljamo, da je vrtnina hladnejših mesecev in ne vročega poletja. Z avgustovskimi setvami, razen pri kitajskem zelju, počakamo, da mine najhujša vročina, ki slabo vpliva na kaljenje semen. V nasprotnem primeru moramo setve zastirati ali jim nameniti površine v senci visokih vrtnin. Gredico s porom pred koncem avgusta prekrijemo (najbolje čez loke) z agrokopreno ali gostejšimi zavesami, da ga zavarujemo pred porovo zavrtalko, ki se spet pojavi septembra. Paziti moramo, da prekrivka nima lukenj in je pri tleh dobro zatesnjena. Por naj ostane prekrit vse do prvega mraza. S sajenjem čebulčka majskega srebrnjaka počakamo vsaj do konca meseca.

Vse prazne površine, ki jih ne nameravamo uporabiti za pozne setve in sajenje, je priporočljivo zasejati z mešanico za zeleno gnojenje (detelje, bela gorjušica, oljna redkev). Zadnji dve lahko posejemo še do sredine meseca, priporočljivi pa sta zlasti tam, kjer imamo težave s strunami. Rastline za zeleno gnojenje, ki jih pred zimo ali spomladi zakopljemo v tla, povečujejo delež humusa v njih, odganjajo določene škodljivce in odvračajo plevele, zlasti križnice pa s svojimi globokimi koreninami rahljajo zemljo. Še bolj kot v prvi polovici poletja je zdaj odločilno pobiranje vrtnih polžev, saj začno pozno poleti v skrivališča odlagati jajčeca, iz katerih se bo spomladi izlegel nov zarod.

Poleg pobiranja sadežev lahko avgusta še vedno opravimo zeleno rez na sadnem drevju. Odstranjujemo predvsem povešene in v notranjost krošnje segajoče veje, vendar s količino odrezanih vej ne smemo pretiravati. S sadeži močno obtežene veje podpremo, da se ne bodo lomile. Avgust je ponovno primeren čas za cepljenje sadnih vrst. Pravimo mu cepljenje na speče oko, pri katerem cepiče narežemo tik pred cepljenjem, vendar ne s prehitro zraslih navpičnih poganjkov. Primerni tehniki sta ploščičasta okulacija (v prvi polovici avgusta) in T-okulacija (v drugi polovici meseca). Poletno cepljenje pride v poštev predvsem za vzgojo novih sadik, in sicer za podlage s premerom do 12 milimetrov. Več o tem načinu cepljenja lahko preberete v članku Poletno cepljenje: Speče oko bo pognalo spomladi.

Še vedno je pravšnji čas, da razredčimo poganjke v grmu malin in robid oz. pri dvakrat rodnih malinah porežemo poganjke, ki so že odrodili. Če so rozge obolele, ne čakamo, da listi porumenijo, temveč jih izrežemo takoj, tudi če še nosijo plodove, in les zakurimo. Najpogosteje jih napade malinova sušica, katere očiten znak so temne lise na rozgah in bledeči listi. Če so letošnje rozge, ki so iz zemlje pognale spomladi, pregoste, jih razredčimo na razdaljo od 8 do 12 cm. Pri robidah puščamo na grm le pet rozg, njihove vrhove redno prikrajšujemo, režemo tudi stranske poganjke na dva ali tri brste. Če tega ne počnemo, se kmalu srečamo tudi z večmetrskimi poganjki. Saj menda poznate rek raste kot robida. Za nov nasad jagod sadimo zelene sadike, ki jih poleti najpogosteje dobimo v trgovinah, in vzgojene doma iz živic. To je priporočljivo narediti do srede meseca, da bi se do zime dobro ukoreninile. Gredico lahko prekrijemo s črno vlaknasto folijo, ki prepušča vodo in jo hkrati pomaga zadrževati v tleh.

Okrasni vrt v avgustu

Če avgusta vztrajajo zelo visoke temperature in suša, trato še vedno kosimo više kot sicer, da je sonce ne požge. S setvijo trave počakamo, da se nekoliko ohladi in se obetajo padavine. Sicer pa imamo ta mesec v okrasnem vrtu veliko opraviti. Še je primeren čas za cepljenje vrtnic, prikrajševanje poganjkov pri sivki, konec meseca pa lahko potikamo sveže potaknjence trajnic. Najbolje je, da to storimo v jutranjem hladu. Delimo lahko tiste trajnice, ki so že odcvetele. S tem po nekaj sezonah rastline, ki niso več tako bujne kot nekoč, pomladimo in jih hkrati razmnožimo. Enako velja za rabarbaro, ki jo v vrtu bolj kot za okrasne gojimo za kulinarične namene. Medtem ko lahko mnoge trajnice delimo tudi spomladi, so za bradate perunike najboljši poletni meseci. Avgusta presajamo na gredice dvoletne cvetice, ki smo jih vzgojili s setvijo, še vedno pa jih lahko tudi zasejemo. Naberemo tudi dozorelo seme cvetic, ki so nam všeč, preden se obleti.

Konec meseca začnemo saditi okrasne čebulnice. Preden se začne bogato cvetenje više rastočih aster, jim postavimo oporo, da jih ne bosta polegla dež ali jutranja rosa, oporo naredimo tudi dalijam s težkimi cvetovi. Avgusta še zadnjič obrežemo živo mejo iz drobnolistnih listavcev in porežemo tisto iz iglavcev. Proti koncu meseca je čas pravšnji za sajenje iglavcev, bodisi samostojno rastočih ali v živi meji. Velja si zapomniti tudi to, da od sredine poletja ni več primerna uporaba gnojil, ki imajo poudarek na dušiku, saj bi preveč spodbudil rast zelenih delov rastlin, zaradi česar bi slabše prezimile. Splošno priporočilo velja tudi za trato, ki ji zdaj namenimo gnojilo z večjim deležem kalija, ki ugodno vpliva na prezimitev.