Čeprav so v preteklosti multinacionalke, ki se ukvarjajo s proizvodnjo škropiv, preko svojih lobistov dosegle, da lahko prodajajo tudi takšna škropiva, ki so človeškemu zdravju izjemno škodljiva, se situacija vendarle počasi spreminja. Vse več škropiv, ki so nevarna zdravju, se namreč uvršča na sezname potencialno nevarnih škropiv, čeprav proizvajalci zatrjujejo, da so tako pomembni za kmetijstvo, da jih ne bi smeli omejevati.

Trenutno je v ospredju razprave 2,4-diklorofenoksična kislina, ki se nahaja v herbicidih 2,4-D, saj o njeni uporabi ali prepovedi odloča Evropska agencija za varnost hrane. Ponovni razmislek o uporabi kisline je poleg nevladnih organizacij spodbudila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki je 2,4-D dodala na seznam potencialno rakotvornih snovi. Uvrstitev na seznam je presenečenje predvsem v Združenih državah Amerike, kjer so škropiva, tudi nevarna, v množični uporabi. To je že drugo škropivo, ki se je znašlo na seznamu poleg Monsantovega škropiva Roundup, v katerem se nahaja nevarni glisofat.

2,4-D se sicer na veliko uporablja že od leta 1945, predvsem za zatiranje plevela v kmetijstvu, pa tudi v gozdovih. Kljub vsemu v Združenih državah Amerike pričakujejo, da ne bo prišlo do prepovedi. Veliko večja zaskrbljenost vlada v Evropi, še posebej zaradi tajnih pogajanj med Združenimi državami Amerike in Evropo glede čezatlantskega sporazuma. Nasprotniki sporazuma namreč svarijo pred ameriško prakso, ki je manj restriktivna od evropske in gre bolj na roko kapitalu kot zdravju ljudi.