Namen prireditve je še dodatno poskrbeti za promocijo doma pridelane zelenjave. Njena pridelava se je po besedah Stanka Volka, predsednika združenja, v Sloveniji v preteklosti precej zmanjšala, predvsem zato, ker je bilo težko konkurirati na trgu. V zadnjem času pa so se stvari spremenile, predvsem po škandalih v verigah dobav, zato se zavest potrošnikov vendarle počasi spreminja v prid slovenske prehrane. Tudi trgovci so začeli namenjati več pozornosti temu, kaj prodajajo.

Povpraševanje po slovenski hrani se povečuje tudi v javnih zavodih, kjer so sicer vezani na postopke javnega naročanja in so po pravilu bili v preteklosti zavezani predvsem k kupovanju cenejših izdelkov. "Težava pa je v tem, da se posamezen kmet težko odloči za prijavo na razpis, saj sam ne bo mogel zagotavljati vsega, kar razpis zahteva, ob tem pa je zahtevno tudi izpolnjevanje dokumentacije, zato si marsikdo sploh ne upa prijaviti,"je dejal prvi mož združenja za integrirano pridelavo zelenjave. Kot je še dodal, je država v zadnjih letih že dvakrat spremenila zakon o javnih naročilih, še letos pa naj bi prišlo do novih sprememb, ki bi lahko omogočil večji dostop slovenske zelenjave tudi v javnih zavodih kot so vrtci, šole, domovi za starejše in podobno.

"V zelenjadarstvo se je zadnje čase vključevalo bolj malo mladih, zato so kmetije relativno stare. Če pa bodo v tem videli perspektivo v kmetovanju, potem se bodo razmere izboljšale. Mladi so ob tem bolj strokovno izobraženi in je zato pričakovati tudi bolj kakovostno pridelavo,"je še dejal Volk, ki upa, da bo narejen nov preboj, če bo le država videla interes v tej smeri.

Da je doma pridelana zelenjava zagotovo boljša od uvožene, je na novinarski konferenci zagotovila tudi svetovalka za zelenjadarstvo na mariborskem zavodu Kmetijsko gozdarske zbornice Miša Pušenjak. Kot je dejala, mlade že od malih nog učimo, da je zelenjava zdrava, a nihče ob tem ne pove, da to ne velja za čisto vsako zelenjavo. "Ne govorim samo o dodatkih pri pridelavi, pač pa že o tem, da z vsakim kilometrom in uro, ko je zelenjava odrezana in skladiščena, izgublja hranilno vrednost," je dejala Pušenjakova in dodala, da tudi najbolj intenzivno pridelana slovenska zelenjava zelo daleč od tega, kar se dogaja v Evropi in drugod po svetu.

Ob tem je po njenem pomembno opozoriti še na izpuste toplogrednih plinov v zrak zaradi transporta zelenjave z drugih koncev sveta, prav tako pa z nakupom slovenske zelenjave ohranjamo slovenska delovna mesta in Slovenijo tako lepo, kot je zdaj. Če bi namreč obveljali nekdanji načrti o evropsko primerljivem kmetijstvu, potem bi od Murske Sobote do Maribora rasla le pšenica, od Maribora do Ljubljane pa koruza, s tem pa bi po njenih besedah trpel tudi estetski videz države.