Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Povezovanje vrtičkarjev: Odgovornost za zdravo hrano in okolje

V zvezi z naraščajočo željo ljudi, da bi se vsaj z nekaj zdrave hrane preskrbeli sami, najpogosteje pišemo o urbanem vrtnarjenju, o posameznikih in nevladnih organizacijah, ki povezujejo lastnike zemlje s »pridelovalci« brez gredic, in o mladih, ki se v središčih mest učijo prvih korakov. Manj na očeh pa so društva vrtičkarjev, ljubiteljskih sadjarjev in biodinamikov z daljšo tradicijo, ki imajo pomembno vlogo pri organiziranju samopreskrbe s hrano in ozaveščanju ljudi o pomenu ekološke pridelave in čistega okolja. Njihovi člani gotovo ne spadajo med nepoučene vrtičkarje.

Lep dokaz, da ne gre le za zapisana načela in dejavnost, ki bi bila omejena na lastne vrtičke, sta društvo biodinamikov Ajda Koroška in Sadjarsko-vrtnarsko društvo iz Sostrega v mestni občini Ljubljana, katerih dejavnosti in izobraževanja so odprti tudi za nečlane, veliko pozornosti pa namenjata vzgoji šolskih in predšolskih otrok za pridelavo hrane. Pogovarjali smo se tudi o projektu Vrtičkarstvo v občini Lendava, ki prav tako promovira različne načine ekološke pridelave, njegov glavni namen pa je ljudi v okolju z visoko brezposelnostjo, ki ne vidijo pravih možnosti za izboljšanje svojega položaja, vendar imajo nekaj malega zemlje, opogumiti, da svoje pridelke ponudijo širšemu okolju ali da si z registracijo dopolnilne dejavnosti omogočijo prodajo predelanih domačih živil.

Koroška, učna regija za biodinamiko

Biodinamični kmetje in ljubiteljski privrženci biodinamičnih načel po Sloveniji so povsod zelo dobro organizirani in povezani, večinoma v regionalnih društvih Ajda. V samostojno društvo Ajda Koroška je vključenih že približno 380 članov, kot pove njegova predsednica Antonija Ločičnik, pa se je dogajanje živahno razmahnilo, odkar so se organizirali tako, da imajo v vsaki občini skupnost vrtičkarjev (teh je kar 12) in si že v ožjem okolju izmenjujejo izkušnje, prirejajo srečanja in krajša predavanja. Večina članov je vrtičkarjev z nekaj lastne zemlje, le od 10 do 15 odstotkov je kmetov; v društvenem življenju so najbolj dejavni upokojenci, pridružujejo pa se jim tudi mladi takoj po koncu študija ali družine z majhnimi otroki, nekatere brez lastne zemlje ali z najetim občinskim vrtičkom. Za predavanja društva povsod po Koroški (vsa so brezplačna) je veliko zanimanja, udeležujejo se jih tudi nečlani, ki zanje slišijo na obvestilih Koroškega radia in jih potem pritegne tudi drugo dogajanje. »Rekla bi, da se čedalje več ljudi za vrtnarjenje bolj kot zaradi krize zanima, ker bi radi uživali res zdravo hrano. Eno od glavnih prizadevanj našega društva je, da bi lokalne ekološke pridelovalce povezali s šolami, vrtci in domovi za ostarele, ki jim predpisi dajejo možnost, da 20 odstotkov hrane naročijo neposredno, mimo javnih naročil. Vsem omenjenim zavodom v regiji smo zato poslali anketo, v katerih jih sprašujemo po potrebnih količinah. Z veliko šolami in vrtci sodelujemo tudi drugače: posredujemo jim mentorje, ki jim pomagajo urediti biodinamične vrtove in sadovnjake – in zanimanje šolarjev za te teme je izredno,« pove sogovornica.

Ljudem na Koroškem bi radi biodinamična načela kmetovanja in vrtnarjenja približali tudi z ureditvijo vzročnih vrtov, verjetno bodo v ta namen pridobili zemljišče ob dvorcu Bukovje v Dravogradu. Veliko dobrih strokovnjakov s kmetijskega in okoljskega področja imajo že med svojim članstvom. Radi bi dosegli, da bi Koroška postala učna regija za biodinamiko: v to prizadevanje so se med drugim vključili tudi zunanji strokovni sodelavci dr. Ana Vovk Korže, geografinja, ki razvija tehnologije za oživitev degradiranih delov okolja, dr. Matjaž Turinek, biodinamični kmet in agronom, ki je doktoriral s področ­ja biodinamične pridelave, in svetovalka za vrtnarjenje Miša Pušenjak. Na učnem poligonu za vrtnarjenje v Bukovju bodo uredili center za semenarjenje, kjer bodo potekale delavnice s tega področja, tla na izbranih območjih v Mežiški dolini, kjer so obremen­jena s težkimi kovinami, nameravajo revitalizirati z biodinamiko in uporabo oglja, organizirali bodo delavnice in pripravili priročnike za uporabo biodinamike na vodovarstvenih območjih. Vendar njihov program ni le seznam namenov, s teh in drugih področjih se njihovi člani izobražujejo že zdaj. Njihovo razvejeno dejavnost si je mogoče ogledati na društveni spletni strani www.ajdakoroska.si.

Željni novega znanja

Spodbujanje ekološke pridelave sadja in vrtnin ter odgovornega odnosa do rabe škropiv in gnojil spada tudi med glavne cilje Sadjarsko-vrtnarskega društva iz Sostrega. Nastalo je že pred 20 leti, ko so profesionalni in ljubiteljski pridelovalci z vzhodnega obrobja Ljubljane izrazili željo, da bi imeli strokovna predavanja in delavnice bliže doma, pove njegov predsednik Marjan Bitenc. Veliko se jih je že prej udeleževalo izobraževanj, ki jih je organiziralo ljubiteljsko Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, zdaj pa je tudi program prireditev v Sostrem tako odmeven, da so v njihovo društvo včlanjeni celo posamezniki iz Medvod ali Grosupljega. »Večina aktivnih članov, ki bi radi izpopolnili svoje znanje s področja pridelovanja vrtnin, okrasnega vrta in sadjarstva ter zdravega življenja, pa vendarle prihaja iz mestne občine Ljubljana. Na predavanja Miše Pušenjak, sadjarskih strokovnjakov s Kmetijsko-gozdarskega zavoda ali Kmetijskega inštituta pride tudi po 80 poslušalcev. Imamo približno 200 aktivnih članov, večinoma vrtičkarjev, krajanov z obhišnimi vrtovi ali s podedovano zemljo, nekaj pa je tudi profesionalnih pridelovalcev. V soseščini, ki prav tako spada v mestno občino Ljubljana, deluje tudi društvo sadjarjev Sadna cesta, ki je znano po organizaciji jagodnih in kostanjevih praznikov na Jančah. Na vzhodnem obrobju prestolnice je namreč sadjarstvo za številne kmete postalo pomembna dopolnilna dejavnost, v zadnjem desetletju se jih je veliko preusmerilo v ekološko pridelavo in predelavo sadja,« pove sogovornik.

Teme in predavatelje izobraževanj in delavnic društva iz Sostrega izbirajo tako, da članom predstavljajo možnosti čim bolj naravne pridelave vrtnin in sadja, z le najnujnejšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. V zimskem času imajo ponavadi pet ali šest predavanj, spomladi in poleti pa prikaze v vrtovih in sadovnjakih. Veseli so tudi udeležencev iz sosednjih društev, pri nekaterih prireditvah že desetletje sodelujejo z biodinamičnim društvom iz Sostrega. »Med nami ni nobenega ljubosumja,« pravi Marjan Bitenc. Poleg dveh strokovnih eks­kurzij pripravijo vsako leto razstavo, ki so jo poimenovali Praznik jeseni, da bi širšemu okolju, predvsem pa mladim, približali pridelavo hrane na okolju prijazen način. Sodelujejo pri šolskem vrtnarskem krožku in z mladimi čebelarji.

Opogumljanje za delo na zemlji

Neprofitni zavod EkoKultura Lendava si prizadeva v sklopu projekta Vrtičkarji – promocija in podpora vrtičkarske dejavnosti v občini Lendava, ki ga sofinancira občina iz programa spodbujanja kmetijstva in razvoja podeželja, s svojimi delavnicami in izobraževanji med ljudmi spet vzpostaviti vred­note dela na domači zemlji. Gre nam­reč za območje, kjer pridelovalne zemlje v nasprotju z urbanimi okolji ne primanjkuje in kjer lahko tudi prebivalci blokov vrtičke v bližini doma najamejo od občine. Namen programa je bolj pomagati ljudem, predvsem mladim, da bi v pridelavi in predelavi domače hrane videli svojo prihodnost in jo ponudili tudi zunaj ožjega okolja, ki ima žal nizko kupno moč, pravi Simona Ferčak iz zavoda EkoKultura. Pripravljajo predavanja o ekološkem pridelovanju vrtnin, uredili so permakulturni vrt, da bi s tem načinom seznanili čim širši krog ljudi, za otroke prirejajo zeliščarske in kulinarične delavnice, povezane z domačimi okusi, vsak teden postavijo stojnice, na katerih mali pridelovalci iz okolice prodajajo svoje pridelke, v prihodnosti pa si želijo predelavo ekološko pridelane domače hrane organizirati po načelih socialnega podjetništva.

Julijana Bavčar