Prehod hladne fronte čez Slovenijo, ki ga je v ponedeljek spremljal predvsem močan veter, je prinesel tudi nekaj padavin, ki pa so bile porazdeljene zelo neenakomerno. Ponekod, zlasti na zahodu države, je padlo med 20 in 30 litrov dežja na kvadratni meter, v osrednji Sloveniji največ do 10 litrov na kvadratni meter, marsikje na jugu in vzhodu države pa padavin sploh ni bilo.

Tokratni dež stanja v površinskem sloju tal, ki so ga pomanjkanje padavin, visoke temperature in veter ter posledično visoko izhlapevanje v zadnjem mesecu že močno prizadele, tako bistveno ni popravil.

Kot je povedala Sušnikova, se površinski sloj intenzivno suši, saj dnevno izhlapi tudi več kot pet litrov vode na kvadratni meter. Predvsem na lahkih prodnatih tleh se tovrstne razmere kažejo tako, da rastline venejo, znaki vročinskega in sušnega stresa pa so vidni na koruznih poljih, bučah, plodovkah in predvsem na zelenjavi, ki bi načeloma morala biti zalivana in namakana.

"Stanje tako ponekod že kaže na pojav kmetijske suše," je dejala agrometeorologinja. Je pa lokalno stanje zelo odvisno od tehnologije kmetovanja in vrste tal, na katerih rastline rastejo.

Stanje je najslabše na obalnem delu Slovenije in na severovzhodu države ter povsod tam, kjer lokalne nevihte niso izboljševale stanja in so tla slabša glede na lastnosti zadrževanja voda.

Po letošnjem drugem vročinskem valu, ki se je v ponedeljek iztekel s prehodno hladnejšo fronto, pa tudi v prihodnjem obdobju dežja ni na vidiku. Meteorološka napoved do 8. avgusta kaže vroče in sončno vreme z najvišjimi dnevnimi temperaturami po nižinah od 32 do 36 stopinj, kar za rastline pomeni visoko izhlapevanje. Sušnikova tako pričakuje, da se bo stanje preskrbljenosti rastlin še poslabšalo.

Zato po njenih besedah, kot vedno v podobnih primerih, velja poziv vsem prebivalcem, da ravnajo tako, da ne poslabšujejo količinskega in kakovostnega stanja voda.

Ponekod že nepopravljiva škoda

Posledice visokih temperatur in pomanjkanja padavin so v tem trenutku opazne predvsem na lahkih, prodnatih in plitvih tleh, opozarjajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Pridelek koruze bo tudi do 50 odstotkov manjši, krme bo v nekaterih predelih za do 70 odstotkov manj, veliko škode pa bo tudi pri pridelavi zelenjave.

Od poljščin je najbolj prizadeta koruza, saj so neugodne vremenske razmere nastopile prav v času cvetenja. Koruza ne bo dosegla normalne višine, na peščenih tleh ne bo niti oblikovala storžev. V zbornici ocenjujejo, da bo posledično pridelek tudi do 50 odstotkov manjši.

Močno je prizadeto tudi travinje. Kmetje bodo težko pridelali zadostno količino voluminozne krme, saj je suša na travnikih povzročila izpad ene do dveh košenj. Izpad pridelka ocenjujejo v povprečju na okoli 30 odstotkov, v nekaterih predelih do 70 odstotkov. Trenutno zaradi sušnih razmer ni mogoča setev krmnih dosevkov, ki bi nadomestili izpad pridelka.

Visoke temperature so povzročile precej škode pridelovalcem zelenjave. Listi in plodovi so ožgani in prisilno dozorevajo. V nenamakanih nasadih bodo pridelki nižji vsaj za 30 odstotkov (čebula, zelje, cvetača, fižol).

Posledice suše in visokih temperatur se kažejo tudi v nasadih vseh sadnih vrst. Največ škode je na jagodičastem sadju, kjer so plodovi neprimerno dozoreli in slabše kakovosti. Pri koščičastem sadju, predvsem breskvah, so plodovi drobni, prisilno dozorevajo, so slabše obarvani in z manj sladkorja. Na pečkatem sadju se kažejo znaki opeklin.

Vinska trta je na sušo sicer precej odporna, vendar se ponekod v Slovenski Istri in v Podravju že kažejo vidni znaki pomanjkanja vode. Listi venijo, bledijo in odpadajo, še opozarjajo na zbornici.