Ker se je dandanes večina prebivalstva preselila v mesta, je postal temu primeren tudi stik najmlajših z naravo, ki je bil nekoč pristnejši in bolj spontan. Od narave je tudi otroke poleg tega oddaljila poplava tehničnih dobrin, kar se kaže v tem, da se veliko ljudi spoznava z živim svetom zgolj pred televizijskim zaslonom. A vrtovi so pestro življenjsko okolje številnih rastlin, ne samo gojenih. Posebno sonaravno obdelani, v katerih ne vladajo pesticidi, temveč se s pleveli spopadamo z motiko, nas lahko nemalokrat razveselijo z raznolikimi živalskimi sosedi, ki bogatijo živ­ljenjski krog. Od pisanih metuljev in drugih žuželk, ptic in majhnih sesalcev ter številnih drobnih živali, ki nenehno predelujejo in zračijo prst. Ugotovili bomo, da vrt ni zgolj poligon za gojenje solate in drugih vrtnin ter sadja, temveč da je delo v njem življenjski slog.

Okolje, ki ga obravnavamo, je še kako primerno za otroke. Na vrtu bodo na preprost in varen način spoznavali osnovne zakonitosti živega sveta, kar bo vplivalo nanje vse življenje. Mali nadobudnež, ki bo očetu pomagal izdelati ptičjo gnezdilnico, zagotovo ne bo nikoli v vrstah tistih, ki streljajo ptice z zračno puško. Stik z živalskim svetom v ranem otroštvu človeka nauči, da z drugimi bitji sobiva, ne pa da jim vlada. To je ključno tudi pri uspešnem vrtnarjenju, pri katerem pestrost biotske raznovrstnosti neposredno vpliva na uspeh.

Pri spoznavanju z živim svetom otroku živalskih vrst ne prikazujmo črno-belo. O tistih, ki nam niso všeč, ne govorimo, da so grde, temveč raje omenimo njihov pomen v svetu, ki nas obdaja. Deževniki so glavni tvorci rodovitne prsti, krastača se prehranjuje z golimi polži in ogrci ter nam s tem rešuje pridelek. Kače nas same opozarjajo, da z njimi ni šale. No, vsaj z nekaterimi med njimi, medtem ko je večina izmed enajstih pri nas živečih vrst nestrupenih. Kače nas torej opozarjajo, naj jih pustimo pri miru. Če bi nas hotele ogroziti, bi se pritajile in čakale na svoj trenutek. Večina ljudi prav tako ne čuti posebne naklonjenosti do netopirjev in to prenašajo na svoje otroke, toda ti nočni leteči sesalci nimajo prav nič skupnega z mračnimi silami. Otroke raje seznanimo z zanimivostmi iz njihovega življenja in jim povejmo, da pospravijo veliko nadležnih žuželk. Z ultrazvokom se orientirajo v prostoru in se v popolni temi bolje znajdejo kot mi z očmi pri dnevni svetlobi. S kožnatimi prhutmi lahko letijo celo bolje kot ptice s svojimi perutmi.

Lastna gredica in zalivalka

Če so pri hiši majhni otroci, morajo imeti na zelenjavnem vrtu svojo gredico, na kateri bodo sejali in sadili po svoji volji. Čeprav bo uspešnost takšnega začetniškega vrtnarjenja temeljila predvsem na delu staršev, bodo otroci že od malega občutili stik s prstjo in se seznanili z nego rastlin. Med zalivanjem vrta, ki jim je vedno v veliko zabavo, bodo spoznavali osnovne potrebe rastlin. Majhna vrtna zalivalka je nujna igrača, ki bo z leti odraščanja spremenila samo velikost in poz­nejšim vrtičkarjem postala del osnovnega vrtnarskega pribora.

Z otroki lahko doživljamo vrt vse leto. Spomladi lahko spoznavamo znanilce tega let­nega časa. Skupaj z najmlajšimi opazujemo gnezdilnico za ptice, ki smo jo jeseni namestili na drevo, in smo pozorni, kateri ptičji par se bo naselil vanjo. Vrt nas razveseli tudi z zgodnjim cvetjem čebulnic, ki se prebujajo spomladi. Najbolj prijazen je seveda poletni čas, ki ne skopari z življenjem. V tem obdobju se bomo največ zadrževali pod prostim nebom, zato bo poleti naš stik z naravo še najbolj prepričljiv. Jeseni zaposlimo otroke pri obiranju pridelka na vrtu in v sadovnjaku. Seveda si za takšno opravilo zaslužijo svojo košarico. Postali bodo pomembni in njihova veljava na vrtu bo neopazno prešla v njihovo zavest. Ne smemo le pozabiti, da se hitro naveličajo istih del, zato jih vmes spoznavamo z živim svetom ali pa naj se prepustijo igri. Krmljenje ptic najbolj zaznamuje zimsko spoznavanje z naravo. Še odrasli marsikdaj nismo kos vsem pernatim gostom, ki obis­kujejo pičo, zato je zimski čas tisti, ko lahko skupaj z otroki odkrivamo ptičji svet.