Viljenka Vesel, svetovalka za oljkarstvo iz koprske enote Kmetijsko svetovalne službe novogoriškega zavoda za kmetijstvo in gozdarstvo, je za Delo pojasnila, da natančnih podatkov o pobranih oljkah in količinah pridelanega olja nima nihče, zato so številke zgolj približne ocene.

Po zadnjih podatkih kmetijskega ministrstva in po posentkih iz zraka je pri nas 1967 hektarjev oljčnikov, od tega le kakih 6 odstotkov v goriških Brdih in Vipavski dolini, drugi so v slovenski Istri. Uradno pa je registriranih manj kot pol oljčnikov - samo 951 hektarjev. Tudi oljarn - torkelj (stiskalnic oziroma mlinov) je uradno registriranih 25, a še vsaj toliko jih deluje za osebne potrebe.

Mnogi oljkarji zato menijo, da bi morali inšpektorji narediti več reda. V povprečju velja, da ena oljka rodi 15 kilogramov oljk, iz katerih je mogoče stisniti približno dva litra olja. Slovenci porabimo v povprečju manj kot en liter olja na leto, v Italiji do 12 litrov, v Grčiji celo 20. Če doma res pridelamo 700 ton oljčnega olja, ga torej še najmanj dvakrat toliko uvozimo.

Zakaj bo letošnji pridelek boljši kot lani, a kljub temu povprečen, preberite na www.delo.si.