Vsebina čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva (TTIP) je zaradi višje stopnje tajnosti javnosti dokaj neznana. Širša javnost je namreč za pogajanja med Evropo in Združenimi državami Amerike (ZDA) izvedela komaj lanskega junija, ko so pricurljale informacije, da se na ameriški strani pogajajo pretežno predstavniki velikih multinacionalk. To je dokaj neobičajno, saj sporazum ureja številna pomembna področja. Potrošniške organizacije zato skrbi varnost hrane in kozmetike, saj je v ZDA dovoljeno uporabljati za zdravje nevarne kemikalije, ki so na evropskih tleh prepovedane. Predvsem so nevladne okoljske in potrošniške organizacije zaskrbljene zaradi možnosti, da bi velike mednarodne korporacije lahko tožile posamezne države, če jim ne bi dovolile prodajati spornih izdelkov.

Čezatlantski sporazum nastaja, ker naj bi prinesel pozitivne stvari za potrošnike, kot je sprostitev trgovinskih omejitev, ali sledljivost živilom, a kot kaže, lahko hkrati prinese tudi veliko negativnih stvari, predvsem na okoljskem področju. Veliko je špekulacij, saj so pogajanja tajna, zato celotna vsebina javnosti za zdaj še ni znana. Evropske organizacije, ki se zavzemajo za zdravje potrošnikov in čistejše naravno okolje, skrbi, da bi se lahko s sporazumom na evropska tla prenesle tudi nekatere ameriške prakse proizvodnje hrane, ki so za Evropejce nesprejemljive. Predvsem gre za prodajo gensko spremenjene zelenjave, saj je v ZDA dovoljenih 300 tovrstnih sort, od gensko spremenjene koruze do gensko spremenjenih jabolk, kot sta sorti granny smith in zlati delišes, v Evropi pa zgolj 30. Opozarjajo tudi na prodajo mesa kloniranih živali, ki jih lahko v ZDA vzrejajo z dodajanjem rastnih hormonov, ter za prodajo mesa, ki ga lahko v ZDA umivajo s klorovimi pripravki. Do sedaj je imela Evropa bolj strogo zakonodajo kot ZDA, s podpisom čezatlantskega sporazuma pa bi se lahko nižji živilski standardi preselili tudi k nam, kar posledično pomeni cenejšo, a zdravstveno bolj oporečno hrano na naših trgovskih policah.