FFS se pri kmetijskih in okrasnih rastlinah uporabljajo za zatiranje rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevela in jim pogosto pravimo tudi pesticidi. Večina jih je sintetičnih oz. anorganskih, nekateri pa so narejeni iz naravnih izvlečkov rastlin. Na rastline se najpogosteje nanašajo s škropljenjem predpisane raztopine pripravka z vodo. Na trgu so naprodaj v tekoči obliki, kot prah ali granulat. Glede na škodljivi organizem, proti kateremu učinkuje FFS, ločimo fungicide (zoper povzročitelje glivičnih bolezni); baktericide (zoper povzročitelje bakterijskih bolezni); insekticide (za zatiranje škodljivih žuželk), akaricide (zoper škodljive pršice); limacide (za zatiranje polžev); nematocide (za zatiranje škodljivih ogorčic) in herbicide (za zatiranje plevela). Poleg sredstev, s katerimi škodljive organizme zatiramo, poznamo tudi sredstva, ki jih odvračajo (odvračala ali repelenti). Med FFS sodijo tudi rastni regulatorji in pomožna sredstva, ki izboljšujejo delovanje aktivnih snovi v sredstvu, ki mu jih dodajamo.

Merila za uporabo FFS se čedalje bolj za­ostrujejo, saj gre za pripravke, ki imajo lahko škodljive vplive na okolje, zdravje ljudi in živali. Po leta 2007 spremenjenem zakonu o FFS imajo tako do vseh v Sloveniji registriranih izdelkov dostop le uporabniki, ki opravijo predpisano tridnevno usposabljanje, za vrtičkarje pa so primerni pripravki brez nevarnejših toksikoloških lastnosti, ki so dostopni v prosti prodaji, a v omejenih količinah. Vrtičkarji lahko brez potrdila o opravljenem usposabljanju kupujejo le pripravke, ki niso nevarni za okolje in ekosisteme, so pakirani v tako majhnih količinah, da pri uporabnikih ne nastajajo ostanki, in niso nevarni za čebele. Med njimi so insekticidi na osnovi piretrina, izvlečka iz rastline bolhača, ogrščičnega olja, fungicidi na osnovi žvepla, bakra in izvlečkov iz njivske preslice. Celoten seznam FFS, ki jih je mogoče dobiti brez dokazila o opravljenem strokovnem usposabljanju, je dostopen na spletni strani FURS (www.furs.si). Na njem so denimo tudi nekatera FFS v majhni embalaži, pri katerih je za večje količine potrebno potrdilo.

Vsako FFS je dovoljeno uporabiti samo za namen in za kulturo, za katero je registrirano, pri čemer se je treba natančno držati vseh predpisanih navodil. Čezmerna ali nenamenska raba je škodljiva in lahko poruši ravnovesje med organizmi v naravi. Strokovnjaki opozarjajo, da je uporaba FFS smiselna le v nujnih primerih, ko je napad bolezni ali škodljivca hud. Prvi pogoj zanjo pa je pravilno in pravočasno prepoznavanje težave. Tako je denimo pri insekticidih glavno pravilo za učinkovito spopadanje s škod­ljivci upoštevanje praga škodljivosti – škropimo šele takrat, ko njihovo število doseže določeno mejo.

Osebna zaščita, varstvo čebel, voda in karenca

Uporaba kateregakoli škropiva kar na pamet, ki je še vedno pogosta med vrtičkarji, naredi namreč več škode kot koristi. Priporočljiva sta posvet s svetovalcem kmetijskosvetovalne službe ali strokovnjakom v specializirani prodajalni FFS in spremljanje sporočil opazovalno-napovedovalne službe o pojavu bolezni (tudi na www.fito-info). Mnoge tehnologije uporabe FFS so zaradi zahtevnosti za ljubiteljske vrtnarje neprimerne. Ti se lahko njihovi uporabi izognejo s sajenjem odpornih sort, krepitvijo rastlin in odstranjevanjem napadenih ali obolelih delov.

Poleg osebne zaščite, ki pomeni uporabo rokavic, maske, pokrivala in to, da med škrop­ljenjem ne jemo, pijemo in ne kadimo, so pomembni tudi zaščitni ukrepi, s katerimi preprečimo, da škropiva ne bi zaneslo na primer k sosedu. Na vrtovih lahko sosedsko mejo pred morebitnim zanašanjem škropiva zaščitimo s PVC-folijo.

Z vsemi skupinami FFS, ki so opremljena z opozorilom, da so strupena za čebele, se škropi ponoči. Nanašamo jih v popolnem brezvetrju in zgodaj zjutraj ali zvečer. Pred škropljenjem je obvezno pokositi cvetočo podrast v sadovnjaku, vinogradu ali vrtu in o nameravanem škropljenju obvestiti čebelarje v bližini.

Uporabniki FFS vode, s katero so izprali škropilnice, ne smejo zliti v vodotok, greznico ali kanalizacijo, temveč naj jo poškropijo po isti površini, ki so jo škropili pred tem. Enako lahko naredijo z majhnim presežkom škropiva, ki jim je ostalo. Da se to ne bi dogajalo, morajo vedno natančno izračunati potrebno količino ali pred škropljenjem narediti praktični test, tako da želeno površino z isto škropilno napravo poškropijo samo z vodo.

Vedno je treba upoštevati karenčno dobo, to je čas, v katerem se FFS kemično povsem razgradi in je pridelek primeren za uživanje.

Brezhibne škropilnice

Kupljeni pripravek za varstvo rastlin je v večini primerov v tekočem ali trdnem agregatnem stanju (prah ali granulat) in ga je pred uporabo treba v predpisanem razmerju razredčiti z vodo (temu pravimo škropilna broz­ga), saj se nanaša s škropljenjem. Za kmete je predpisan pregled naprav za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, enako morajo za brezhibno delovanje škropilnic, primernih za manjše površine, poskrbeti vrtičkarji. V skladu z dobro kmetijsko prakso je treba trdno embalažo ali vrečke, v katerih je bilo shranjeno FFS, popolnoma izprazniti ali izprati že ob pripravi škropilne brozge.

Gospodarsko interesno združenje (GIZ) fitofarmacije pri nas v povezavi z družbo Slopak organizira dve shemi zbiranja odpadkov, povezanih s FFS. Po besedah Renate Fras Peterlin iz GIZ fitofamacije je ločeno urejeno zbiranje čiste embalaže FFS in ostankov FFS v originalni zaprti embalaži. Prva shema je uveljavljena od vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004, druga pa od leta 2010.

Ravnanje s čisto embalažo

Ravnanje s čisto embalažo ureja embalažna uredba iz leta 2004. Po podatkih GIZ ima zabojnike, kamor lahko uporabniki brezplačno odložijo pravilno izpraznjeno in čisto embalažo, 82 prodajaln oz. distributerjev FFS, poleg tega so večji zabojniki nameščeni na izrazito kmetijskih območjih. Večje trgovine z njimi pogosto organizirajo tudi posebne zbiralne akcije za embalažo. Sogovornica pojasnjuje, da plačajo vsi registrirani distributerji v Sloveniji državi posebno takso, tj. embalažnino. Medtem ko so profesionalnim pridelovalcem namenjena zgoraj omenjena mesta oddaje, lahko občani (vrtičkarji in drugi ljubiteljski pridelovalci) embalažo odnesejo v več kot 100 zbirnih centrov v javni komunalni mreži. Lahko pa jo seveda oddajo tudi v trgovini, praviloma tam, kjer so izdelek kupili.

Za plastenke velja zahteva trikratnega izpiranja s čisto vodo na mestu uporabe oz. priprave škropiva. To pomeni, da je treba vodo, s katero izperemo embalažo, izprazniti v rezervoar škropilnice. Kljub temu da tako izpraznjena čista embalaža FFS ne velja več za nevarni odpadek (z izjemo prazne embalaže z oznako T oz. mrtvaško glavo), ne sodi v zabojnike za navadno embalažo, saj mora biti proces recikliranja zanjo ločen od snovi, ki bodo pozneje prišle v neposreden stik s človekom (hrana, igrače ...). Zamaške je priporočljivo hraniti ločeno, ob embalaži. Tako izprano odcejeno embalažo kot zamaške je treba dati v vrečo, jo zapreti in tako lahko počaka do odlaganja. Enako shranimo do oddaje povsem izpraznjene in iztresene papirnate ali PVC-vreče, v katerih so bila netekoča FFS.

Po priporočilih GIZ za fitofarmacijo se je pri pridelovalcih uveljavila praksa, da v vrečo z izpraznjeno embalažo priložijo svoje podatke. Tega uredba ne predpisuje, so pa podatki prišli prav za to, da so tiste, katerih embalaža ni bila čista, dobronamerno opozorili, da ravnajo napak. Kmetje so lahko od distributerjev FFS zahtevali potrdilo o pravilni oddaji – ponekod so to namreč od njih zahtevali pregledniki integrirane pridelave.

Ravnanje z odpadnimi FFS

Med odpadna FFS sodijo tista s pretečenim rokom trajanja ali registracijo. V zaprti originalni embalaži se odlagajo na istih mestih, vendar v druge zabojnike kot prazna embalaža. Za poklicne pridelovalce so to zbirna mesta pri distributerjih in trgovcih s FFS, za druge občane v zbirnih centrih v okviru komunalne ureditve. Priporočljivo je ostanke v zaprti embalaži zapreti še v posebno PVC-vrečo oz. folijo.

Renata Fras Peterlin nam je pojasnila, da imajo trgovine oz. distributerji po embalažni uredbi pravico objaviti, kdaj bodo zbirali embalažo in odpadne FFS, v praksi pa imajo zabojnike zanje nameščene vse leto. GIZ za fitofarmacijo oz. družba Slopak zbirata od njih odpadke v ciklih.

Lani je bilo zbranih približno 21 ton odpad­nih FFS: zanje je predviden sežig v sežigalnici Pinus v Račah. Lanske izkušnje so pokazale, da se med odpadnimi FFS na komunalni ravni zbere tudi veliko pripravkov, ki niso fitofarmacevtska sredstva (npr. mineralna gnojila ipd.), med zbrano embalažo pa je veliko nečiste. Oboje so prinašali predvsem vrtičkarji.

Seznam vseh zbirnih centrov v komunalni mreži in distributerjev, ki sprejemajo embalažo in odpadna fitofarmacevtska sredstva, najdete na tej povezavi.