Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Foto: Leon Vidic/Delo
Foto: Leon Vidic/Delo

Ekološko kmetijstvo v EU v porastu

Zemljišča za ekološko kmetijstvo kot certificirane površine ali pridelovalne površine v preusmeritvi so se v EU od leta 2010 povečale za skoraj dva milijona hektarjev, podoben trend pa je opazen tudi pri številu ekoloških pridelovalcev. Slovenija je delež površin za ekološko kmetijstvo med letoma 2010 in 2015 povečala za 2,5 odstotne točke.

Zemljišča za ekološko kmetijstvo so se od leta 2010 do leta 2015 povečala za 21 odstotkov na več kot 11 milijonov hektarjev. Lani je bilo v EU 6,2 odstotka skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi namenjenih ekološkemu kmetijstvu. Konec lanskega leta je bilo v EU registriranih 271.500 ekoloških pridelovalcev, kar je 5,4 odstotka več kot leta 2014, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Največ ekoloških zemljišč in ekoloških pridelovalcev je registriranih v Španiji, Italiji, Franciji in Nemčiji. V teh državah je 52 odstotkov vseh ekoloških zemljišč in ekoloških pridelovalcev v EU.

Države članice EU se po deležu obdelovalnih površin, ki jih uporabljajo za ekološko kmetijstvo, močno razlikujejo. Na prvih mestih so Avstrija (20 odstotkov vseh zemljišč), Švedska (17 odstotkov) in Estonija (16 odstotkov), medtem ko ekološko kmetijstvo ni dovolj razvito na Malti (0,3 odstotka), Irskem (1,6 odstotka) in v Romuniji (1,8 odstotka).

V Sloveniji je bilo leta 2010 30.689 hektarjev obdelovalnih površin namenjenih ekološkemu kmetijstvu, leta 2015 pa 42.188 hektarjev, kar pomeni povečanje za 37,5 odstotka. Glede na skupna kmetijska zemljišča v uporabi je Slovenija delež površin za ekološko kmetijstvo med letoma 2010 in 2015 povečala s 6,4 odstotka na 8,8 odstotka oziroma za 2,5 odstotne točke.

V petletnem obdobju so se zemljišča, namenjena ekološkemu kmetovanju, zmanjšala le v Veliki Britaniji (za 29 odstotkov) in na Nizozemskem (za štiri odstotke). Najbolj so se povečala na Hrvaškem in v Bolgariji, kjer jih je bilo lani skoraj štirikrat več kot leta 2010.

K. Ž./STA