Lani so domači kmetijski pridelovalci pridelali 173.000 ton krušnega žita, pšenice in pire, kar je za četrtino več kot leto prej. Pridelek koruze za zrnje pa je bil kar 55 odstotkov večji, saj je znašal 351.000 ton. Izmed stročnic za suho zrnje so največ pridelali fižola, predvsem zaradi vlažnih razmer v poletnih mesecih.

Vse, ki imajo radi krompir lahko razveseli novica, da je znašal pridelek 97.000 ton, kar je za 56 odstotkov več kot leto poprej. S 27 tonami je povprečni hektarski pridelek krompirja za 17 odstotkov večji od povprečnega hektarskega pridelka v zadnjih desetih letih.

Dobro so obrodile tudi oljnice, še posebej oljna ogrščica, katere skupni pridelek znaša 20.000 ton. Lani se je povečala površina za pridelavo soje za 46 odstotkov, pridelek pa celo za 126 odstotkov. Več je bilo tudi hmelja, katerega pridelek je prav tako presegel desetletno povprečje. Kmetje so vzgojili tudi 71.000 ton zelenjadnic, izmed katerih je štiriodstotni upad doživel samo paradižnik.

V sadovnjakih se je lani pridelalo približno enako količino sadja kot leto prej. Še najbolj so obrodile češnje, višnje in marelice. Boljša slika v primerjavi z letom poprej je bila tudi pri pridelavi jabolk in hrušk, slabša letino pa so imeli gojitelji za breskev.

Slabšo letino so imeli tudi oljkarji, ki so imeli 45 odstotkov manjši pridelek v primerjavi z letom 2013.  Povprečno so na hektar vzgojili 800 kilogramov. Tudi vinogradniki so pridelali za šest odstotkov manj grozdja kot leto poprej in 14 odstotkov manj kot znaša desetletno povprečje.

Kmetje letos čakajo na prve razpise iz programa razvoja podeželja 2014-2020, ki bodo predvidoma objavljeni v drugi polovici letošnjega leta. Februarja je namreč Evropska komisija potrdila program razvoja podeželja za Slovenijo, ki je vreden več kot 1,1 milijarde evrov. 838 milijonov od te vsote bo prispeval Bruselj, ostalo pa državni proračun. Ob novici je kmetijski minister Dejan Židan izrazil zadovoljstvo, saj se bo še naprej sofinancirala proizvodnja na področjih, kjer je težko kmetovati. Dobrodošel ukrep je tudi pomoč mladim kmetom. V primeru, da bo mlad kmet prevzel kmetijo in se na njej zaposlil, bo lahko prejel enkratno državno pomoč v višini 45.000 evrov. Če na kmetiji ne bo zaposlen, pa 18.000 evrov. Za kmetijsko-okoljska-podnebna plačila in ekološko kmetovanje bo v naslednjih sedmih letih na voljo 260 milijonov evrov, za naložbe v osnovna sredstva 228 milijonov evrov, za razvoj kmetij in podjetij pa 125,3 milijona evrov.