Za začetek je poklicala prijateljico arhitektko Tjašo Pavlovič Logar, da je naredila izris kuhinje, za drugo opremo, tako za izbor kot razporeditev, je poskrbela sama. Kakor poudari, ni porabila veliko denarja. »Toliko časa iščem, dokler ne najdem tistega, kar sem si zamislila, seveda po sprejemljivi ceni,« pove gostiteljica. Blagovne znamke in zveneča oblikovalska imena se ji ne zdijo bistvena, pomembnejši sta kakovost in funkcionalnost. Usnjeno sedežno garnituro je denimo opazila na spletni strani podjetja, jo šla preizkusit v salon in kupila po precej znižani ceni.

Veliko pohištva je izdelal mizar po naročilu. Ideje je našla v različnih revijah, dober mojster pa zna narediti marsikaj, pove. Manjše kose in dodatke je poiskala po različnih trgovinah in salonih pohištva. »Nikoli ne grem nakupovat z namenom, ampak se odpravim malo pogledat in tako najdem zanimive ter uporabne stvari. Podobno je z oblačili in torbicami, nikoli ne grem kupit točno določene torbice,« pripoveduje gostiteljica Ziljana.

Ob vstopu v sto kvadratnih metrov veliko stanovanje se odpre svetel bivalni prostor s kuhinjo, jedilnico in dnevnim delom, ki se nadaljuje naprej na teraso. Najprej opazim rdeče pohištvo, dva kavča in dve polici, ki prav žarijo v prevladujoči belini. Zakaj rdeča? »Zamislila sem si, da bo poživila velik prostor z veliko bele opreme,« odgovori gostiteljica in omeni, da bi, če bi izbrala belo sedežno garnituro, v rdečo pobarvala steber, ki je sredi prostora.

Prvič v življenju se ji je zgodilo, da ima preveč garderobnih omar, saj so nekatere še povsem prazne. Vgradne so razporejene na hodniku, ki vodi v spalnico, kopalnico in kabinet. Nekaj shranjevalnih površin, prav tako praznih, je tudi v kopalnici tik pod stropom, manjša omara pa stoji v spalnici. Ta je iz Ikee, pove gostiteljica in z nasmehom doda, da jo je sama sestavila.

Kadar je doma, pravi, uživa na kavču pred televizorjem. A njen najljubši kotiček je kovinsko siva pisalna miza z ogledalom. Tu ponavadi prebira pošto na računalniku. Ogledalo, ki ga je zelo dolgo iskala, pa vsak opazi, takoj ko vstopi v stanovanje. »Želela sem si ogledalo, ki bo nekaj posebnega,« pripoveduje. Videla je sicer kar nekaj lepih, a so bila predraga, za to pa je odštela le 29 evrov.

Ponosna je tudi na osvetlitev. »Najlepše je zvečer, ko prižgem luči,« pove lastnica. Vse so namreč razporejene po njenih željah. »Lučke, vgrajene v dno kuhinjskega otoka, dajo lepo ambientalno svetlobo,« je zadovoljna. Po stropu so razporejeni nadgradni reflektorji, a če bi se zdaj odločala, bi najbrž izbrala vgradne.

V veliko veselje so ji tudi rože. Z vso ljubeznijo neguje belo orhidejo, ki ji jo je podaril sin za rojstni dan. Sploh ji rastline uspevajo kot še nikoli prej, božični kaktus kar cveti in cveti, pa tudi zelenim lončnicam, ki so razporejene drugod po stanovanju, novo bivalno okolje očitno godi.

S toplejšimi dnevi se bo dnevna soba razširila na teraso, za katero ima že pripravljene stole in mizo ter seveda udoben ležalnik.