Vodja oddelka za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana (Mol) Nataša Jazbinšek Seršen je pojasnila, da so kampanjo zasnovali z namenom, da bi tako meščane kot dnevne obiskovalce glavnega mesta seznanili s tujerodnimi vrstami in živalmi ter načini, kako se izogniti njihovim škodljivim učinkom. Tigrasti komarji so trenutno manjša nadloga, v letošnji akciji pa so znotraj četrtnih skupnosti zbirali lončnice in v zameno zanje podarili sadike rastlin, ki odganjajo invazivno vrsto. Zbrali so več kot 1300 lončkov ter podarili več kot 1200 sadik in kompost, ki ga pridelajo v regionalnem centru za zbiranje odpadkov, je še dodala Jazbinšek Seršenova.

Po besedah vodje kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Tomija Trilarja so prvi primerek tigrastega komarja, katerega naravni habitat je sicer tropski deževni gozd, v Ljubljani odkrili pred desetletjem, trenutno pa se soočamo s stabilnimi populacijami. Prvi primerek letos je Trilar zasledil že 1. aprila, sledilo je obdobje slabega vremena in odsotnosti vrste, v teh dneh pa znova opaža samice komarjev, kar nakazuje, da se bo kmalu začelo razmnoževanje. Pripadniki vrste nadlegujejo meščane in po besedah Trilarja predstavljajo sociološki problem, saj prebivalci denimo ne morejo pojesti kosila na balkonu ali obdelovati vrtov brez uporabe zaščitnih sredstev. Za razvoj tigrastega komarja zadostujejo že trije decilitri vode, vrsta pa se zaradi številnosti ploda kljub slabi mobilnosti uspešno širi, je še dejal Trilar.

Kot preventivne ukrepe izpostavlja čiščenje luž in pospravljanje navlake na vrtovih, kot kritična območja pa navaja vulkanizerske servise, ki avtomobilske pnevmatike hranijo na prostem ter zbirališča vode na vrtovih, kjer uporabniki nimajo dostopa do tekoče vode. Ob tem je Trilar opozoril, da zalivanje rastlin s postano vodo ni primerno, saj se v tovrstni tekočini tigrasti komarji razmnožujejo. Hkrati je pojasnil, da so žarišča tigrastega komarja znotraj ljubljanske občine predvsem pokopališča, vrtički za Bežigradom, kot kritično točko pa je izpostavil tudi toplarno v ljubljanskih Mostah, kjer namakajo premog in ustvarjajo ugodne pogoje za razmnoževanje.

Rešitev Trilar vidi tudi v sprejemu predpisa, ki bi vulkanizerje zavezal k shranjevanju pnevmatik pod streho, prebivalci pa naj vodo zlivajo na travo in ne v kanalizacijo. Pripomogla bi tudi sanacija žlebov in kanalizacijskih jaškov, kjer voda zastaja. Zadnja stopnja za odpravo komarjev pa je uporaba dišavnic, denimo timijana, šetraja, bazilike, mete, melise, rožmarina in žajblja, ki odganjajo tigraste komarje, je še pojasnil Trilar.

Ob robu predstavitve kampanje Rokavice gor! so prebrali tudi basen Komar Tiger in Ljubljana, v četrtek pa je v Prirodoslovnem muzeju potekalo tudi predavanje o omenjeni problematiki. Udeležencem dogodka so podarili lončke z dišavnicami, ljubljanski zeleni nadzorniki pa jih bodo po besedah Jazbinšek Seršenove sadili tudi po javnih površinah. Informacije o projektu so meščanom na voljo na spletni strani projekta.