Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Na pomoč, ščurki v stanovanju

Poletje je ugoden čas za razvoj ščurkov. Dokler gre za posamične primerke, ki jih je poleti moč opaziti v okolici stavb, odtokov, vrtov, kanalizacij in javnih toaletnih prostorih, še ne predstavljajo grožnje za javno zdravje, ko se njihovo število močno poveča, pa je ogrožena higiena in se jih je potrebno čim prej znebiti.

V Sloveniji je najbolj pogost rjavi ščurek, ki je velik od 10 do 15 milimetrov, svetlo do temnorjave barve in ima krila. Ščurki v povprečju živijo 18 mesecev, samica pa v samo enem letu lahko izleže tudi do 35 tisoč jajčec, navajajo na spletni strani Slovenskega društva za boj proti nalezljivim boleznim.

Ščurki so prenašalci patogenih mikroorganizmov

Ščurki živijo v toplih in vlažnih mestih (kuhinje, pekarne, restavracije, hoteli, ladje, živilski obrati). Hranijo se s škrobom, sladkorjem, mesom, kruhom, fekalijami, krvjo, grizejo pa tudi vosek, lepilo, knjige, papir, dlako in živalske kože. Prenašajo se s selitvami, prtljago, embalažo in celo v pakiranem sadju. Ker jim teknejo tudi človeški iztrebki in človeška hrana, lahko prenašajo klice, ki povzročajo bolezni, pojasnjujeta Tatjana Frelih in Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čeprav niso najpomembnejši vzrok za nalezljive bolezni, lahko odigrajo dodatno vlogo pri širjenju mikrobov, ki povzročajo: drisko, grižo, kolero, gobavost, kugo, tifus in virusne bolezni, kot je poliomielitis. »Od vseh naštetih bolezni bi pri nas teoretično lahko prišlo do prenosa povzročiteljev driske, kot so salmonele E.coli, norovirusi, rotavirusi, ki so v našem okolju prisotni,« sta pojasnili Frelihova in Hojsova. Ker so potencialni prenašalci patogenih mikroorganizmov, njihovi fekalni izločki kontaminirajo hrano, prav tako pa hrano kontaminirajo, ko se levijo.

Selijo se tudi prek vtičnic

Ščurki se iz enega v drug prostor lahko selijo prek kanalizacije, ventilacijskih vodov, razpok, cevi in celo vtičnic, pojasnjuje Alenka Trop Skaza s Slovenskega društva za boj proti nalezljivim boleznim.

Da bi v kuhinji ali kopalnici, če opazimo večje število ščurkov, zagotovili ustrezno stopnjo higiene, moramo uredit ustrezne prepreke, da jim preprečimo širjenje. Problematične odpadke, kjer ščurki najdejo hrano, moramo odlagati v zaprt zbiralnik ali smetnjak. Redno moramo čistiti in odstranjevati odpadke, v stanovanju pa moramo poskrbeti za boljšo čistočo in red. Izvesti pa je potrebno tudi različne načine dezinsekcije.

Dezinsekcija v večstanovanjskih stavbah nujna

Problem ščurkov v večstanovanjskih stavbah nastane predvsem zato, ker imajo več možnosti za širjenje, red in čistoča v različnih stanovanjih pa nista vedno na enaki ravni. Pristop k odstranjevanju ščurkov mora biti strokoven in sistematičen, sodelovati pa morajo vsi lastniki stanovanj. »Žal je v praksi šibka točka v večstanovanjskih zgradbah dejstvo, da se vsi stanovalci ne odločijo za dezinsekcijo, ker gre za samoplačniško storitev,« je pojasnila Alenka Trop Skaza.

Ščurki so stalen pojav

Ščurki so vseskozi pogost pojav, na Sanitehu pa ne opažajo, da bi jih bilo v zadnjih letih več ali manj. Pri dezinsekciji stanovanj uporabljajo insekticid v obliki gela, ki ga točkovno nanesejo na mesta, kjer se ščurki pojavljajo. Postopek je potrebno ponoviti po treh tednih.

Domačih receptov za odstranitev ščurkov ni. Če smo prepričani, da smo se jih znebili, smo jih v resnici samo pregnali k sosedu. »V večstanovanjskih stavbah je zaželena dezinsekcija vseh stanovanj, kajti ščurki se hitro širijo,« nam je pojasnil Teodor Glogovec iz Saniteha. »Ščurki se ne zaredijo sami od sebe, v stanovanje jih vedno nekdo prinese. V gajbici zelenjave s tržnice, otroci v šolski torbi iz šole, odrasli iz restavracije ali drugega infestiranega stanovanja. Stara ali nova stavba nima vpliva na ščurke, res pa je, da se boljše počutijo in hitreje množijo v zanemarjenih ter umazanih objektih,« je še dodal Glogovec.

 

PREBERITE ŠE: Ekološko zatiranje škodljivcev