Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
V Evropi živijo le predstavniki malih netopirjev, ki pripadajo vsaj 32 vrstam od 1116 vrst, ki so jih do zdaj odkrili v svetu. V Sloveniji je bilo do zdaj najdenih kar 30 vrst netopirjev, devet jih gnezdi na gradu Rihemberk nad Branikom. - Foto: Shutterstock
V Evropi živijo le predstavniki malih netopirjev, ki pripadajo vsaj 32 vrstam od 1116 vrst, ki so jih do zdaj odkrili v svetu. V Sloveniji je bilo do zdaj najdenih kar 30 vrst netopirjev, devet jih gnezdi na gradu Rihemberk nad Branikom. - Foto: Shutterstock

Na gradu Rihemberk gnezdi kar devet vrst netopirjev

Grad Rihemberk nad Branikom, ki so ga junija letos po več kot desetletju ponovno odprli za javnost, so v času, ko je zapuščeno sameval, za svoje domovanje v toplejšem delu leta izbrali netopirji. Sem prihajajo samice, tu kotijo mladiče in skrbijo zanje. Prvi podatki o veliki koloniji netopirjev v gradu so iz leta 2000, med devetimi različnimi vrstami pa so našteli največ velikih podkovnjakov in vejicatih netopirjev.

»Na gradu so netopirji med aprilom in oktobrom, ko ga zapustijo in prezimijo drugje. Tukaj imajo t. i. porodne kolonije, mladiče nato hranijo, da odrastejo in jeseni lahko zapustijo grad,« je za STA kolonijo netopirjev na gradu Rihemberk predstavil naravovarstveni svetovalec Klavdij Bajc z Zavoda RS za zaščito narave.

Na gradu Rihemberk živi okrog 300 samic netopirjev, z njimi so tudi mladiči. »Vsaka samica ima po enega mladiča, le redko dva. Zanimivo je, da se na teh kotiščih najde skupine samic, varušk, ki obkrožijo mladiče in jih varujejo, ko njihove mame lovijo.«

Zanimivost velikih podkovnjakov je, da lovijo na preži, visijo na veji in čakajo, da pride plen mimo. Glavnino hrane vejicatih netopirjev pa sestavljajo pajki, kar so strokovnjaki ugotovili z iztrebki. »Veliki podkovnjaki in vejicati netopirji v gradu Rihemberk so ključni za območje Nature 2000, zaradi njihove prisotnosti tukaj je bilo razglašeno območje Dolina Branice. Naloga vseh nas, ki skrbimo za grad oziroma se ukvarjamo z naravo, pa tudi s kulturno dediščino, je ta, da poskušamo netopirje ohraniti,« pravi Bajc.

V letih 2004, 2005 in pozneje so poskušali kolonijo netopirjev preseliti iz zahodnega stolpa v kletne prostore. Preselitev je bila delno uspešna, saj netopirji niso sprejeli prostorov, ki so jih jim namenili. »So pa odšli v druge prostore, tako da bo vhodni stolp mogoče obnoviti in ga nameniti različnim dejavnostim. Mislili smo, da bodo netopirji sprejeli za svoje obrambne stolpe rondele, vendar jim očitno klimatske razmere v njih ne ustrezajo. Zato moramo ohraniti tiste prostore, kje se netopirji počutijo dobro in jim ustrezajo,« je še dodal Bajc. Prostorov na gradu, v katerih so trenutno netopirji, ne bodo obnavljali in bodo ostali zaprti za javnost. (Foto Boris Macarol/dokumentacija Dela)

Klimatski pogoji so različni za vsako vrsto netopirjev. V poletnem času, to je v času kotenja, jim ustrezajo bolj topli prostori. »To so majhne živali, mali podkovnjak tehta le šest gramov, največji netopir, ki ga imamo v Sloveniji, to je navadni netopir, pa tehta do 40 gramov. Imamo ga tudi na gradu Rihemberk,« je pojasnil Bajc in dodal, da manjši, kot je organizem, več hrane in toplote potrebuje.

Srce mu lahko bije tudi z do 900 udarci na minuto, v zimskem času pa je sposoben to število udarcev zmanjšati na le nekaj udarcev na minuto. Netopirji so po besedah naravovarstvenega svetovalca zelo prilagodljive živali, kljub temu pa potrebujejo okolje, kjer se dobro počutijo in imajo mir.

V Evropi sicer živijo le predstavniki malih netopirjev, ki pripadajo vsaj 32 vrstam od 1116 vrst, ki so jih do zdaj odkrili v svetu. V Sloveniji je bilo do zdaj najdenih kar 30 vrst.