Slovenija je v tem tednu na sedežu Evropske komisije v Bruslju odprla interaktivni paviljon Čebelji svet, ki skozi virtualno in nadgrajeno resničnost predstavlja čebelo. Paviljon sodi v sklop dejavnosti Slovenije, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel, za kar si Slovenija prizadeva od leta 2014 prizadeva.

V prihodnjih mesecih sta pomembni dve stopnički: konferenca Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki bo julija v Rimu, in nato decembra glasovanje generalne skupščine ZN. Prvi svetovni dan čebel naj bi praznovali prihodnje leto.

Kmetijski minister Dejan Židan je izrazil prepričanje, da bo Sloveniji prvič v zgodovini uspelo pri Združenih narodih dogovoriti dan, ko se bo ves svet spomnil na čebelo, njen velik pomen za človeštvo in tudi spoznavanje Slovenije.

"Slovenski čebelar oz. Kranjska sivka sta bila in bosta slovenski ponos, preko Kranjske sivke pa nas bo spoznal ves svet, ki nam že sedaj daje polno podporo in spoštovanje, da smo čebelo dvignili tako visoko na družbeni lestvici," je dejal.

Slovenija je najbolj čebelarska država v EU. Imamo skoraj pet čebelarjev na 1000 prebivalcev, je sporočil statistični urad Slovenije, ki je ob tej priložnosti zbral več podatkov na temo čebelarstva. Že prvi svetovni dan čebelarstva bi lahko obeleževali že prihodnje leto.

Anton Janša, ki se je rodil 20. maja pred 270 leti, je bil akademsko izobražen slikar in čebelar, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Napisal je dve odmevni strokovni knjigi, ki sta prinesli v tedanje svetovno čebelarsko znanje veliko novosti in ovrgli precej tedanjih krivih naukov.

Kot čebelar je znan po spremembi velikosti panjev in njihovi obliki, ki je omogočila skladanje panjev v blok. Ker je bil tudi izjemen slikar, je panjske končnice, to so stranice nekdanjih čebeljih panjev, tudi poslikaval s kranjskimi motivi. Na končnicah prevladujejo predvsem poslikave, slikane z oljnimi barvami, ki prikazujejo človeške slabosti, posvetne motive ter slike, ki smešijo določene poklice.

V Sloveniji se po naših podatkih ukvarja s čebelarstvom več kot 10.000 čebelarjev, ki v povprečju čebelarijo s po 16 panji čebel. Po številu čebelarjevna 1000 prebivalcev je Slovenija s skoraj petimi čebelarji v samem vrhu držav članic EU.

Po podatkih iz bilance medu se poraba medu v Sloveniji povečuje. Od leta 2000, ko je ocenjena poraba medu na prebivalca znašala nekaj več kot en kilogram, se je v zadnjih letih povečala na približno 1,4 kilograma. Povečuje se tudi uvoz medu, saj je domača prireja medu manjša od skupne porabe. V zadnjih letih uvozimo največ medu iz Nemčije, izvažamo pa ga na Kosovo in na Japonsko.

Po zadnjih ocenah je v EU več kot 600.000 čebelarjev. V letu 2015 so pridelali skoraj 270.000 ton medu, vendar to zagotavlja le okrog 60-odstotno samooskrbo. Čebelar v EU čebelari v povprečju s 26 panji. Največji čebelarjiso v Španiji, ki imajo povprečno več kot 103 panje na čebelarja, najmanjši pa na Irskem, kjer imajo povprečno pet panjev na čebelarja.

Na svetu se po ocenah Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) v zadnjih letih pridela več kot 1,5 milijona ton medu. V zadnjih letih se prireja medu močno povečuje predvsem v Aziji, v Evropi pa nekoliko upada. Kranjska čebela pa je slovenska avtohtona pasma čebel. Gre za eno najbolj razširjenih pasem v svetovnem merilu.

Za vsak nabrani kilogram medu obišče čebelja družina več kot štiri milijone cvetov in pri tem preleti skoraj 200.000 kilometrov. Slovenske čebele so torej ob nabiranju medu v letu 2016 preletele tako razdaljo, kot če bi več kot šestmilijonkrat obkrožile zemljo.

Čebelarstvo, danes v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost, je bilo v pisni obliki prvič omenjeno v Slavi vojvodine Kranjske; tam je bilo čebelarstva na Kranjskem tudi prvič obširneje predstavljeno. Valvazor piše, da je 'tu v deželi videti posebne hišice za čebele'.