Gnezdilnica mora biti trdno izdelana, iz naravnih materialov, ki zagotavljajo dobro toplotno zaščito, brez možnosti vdora vode. Najbolje je uporabiti smrekove ali borove deske debeline 25 mm. Hišica naj bo narejena tako, da lahko po gnezditvi odstranimo staro gnezdo, v katerem so pogosto ptičji zajedavci. Najpreprostejša možnost je dno, ki ga je mogoče odpreti. Predvsem od velikosti vhodne odprtine je odvisno, katera vrsta ptice se bo v gnezdilnico naselila. Za plavčka zadostuje že 26 mm, veliko sinico in poljskega vrabca 32, za škorca pa denimo 45 mm. Prevelika odprtina pomeni izpostavljenost plenilcem! V vrtu in sadovnjaku se v gnezdilnice zelo rade naselijo sinice. Te imajo med vsemi našimi pticami pevkami največja legla, od 8 do 15 ptičkov, zato mora biti hiška dovolj velika. Zanje je tako primerna globina med 11 in 14 cm, za škorca pa 16 ali 17 cm, merjeno od dna do spodnjega roba vhodne odprtine. Večje globine gnezdilnic so nefunkcionalne, ker morajo ptice znašati prevelika gnezda. 

Notranjosti gnezdilnice ne prebarvamo, saj grob material mladičem olajša izhod. Na prednjo steno ne nameščamo nobenih klinčkov in drugih pripomočkov za oprijemanje in plezanje, ker so pticam v napoto. Pogosta napaka pri gradnji valilnice, je, da graditelji navrtajo dno z luknjami premera 6 do 10 milimetrov, da bi bile zračne, vendar se skozi odprtine jajca in mladiči podhlajajo. Za zračenje je priporočljiveje poskrbeti z dvema od 2 do 3 mm visokima špranjama na sprednji in zadnji stranici, tik pod streho.

 Najpomembneje je, da gnezdilnico izdelamo in namestimo tako, da do ptičjega zaroda ne bodo imeli dostopa plenilci, pa tudi sami se, naj bo radovednost še tolikšna, v času valjenja hišici ne približujmo. Natančnejša navodila za gradnjo gnezdilnic si lahko preberete na spletni strani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in spletni strani http://gnezdilnice.si.