Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Z živalmi lahko komuniciramo

Če psu rečete sedi in vas uboga, ali to pomeni, da razume človeški jezik? Da, pravijo znanstveniki, ki so prepričani, da z živalmi lahko komuniciramo, a v omejeni obliki, saj so naši možgani precej drugačni od živalskih.

Odziv psa, ko mu ukažemo, naj se usede, nakazuje, da je štirinožec sposoben razumeti pomen besede sedi in jo je sposoben ločiti od drugih besed, ki jih izgovorimo. Raziskava, ki so jo izvedli na inštitutu za razvojno antropologijo Max Planck v Leipzigu, je pokazala, da je borderski ovčar Rico prepoznal pomen 200 besed. Razumel je celo, ko mu je lastnik ukazal, naj prinese žogo ali palico. Besede si je zapomnil tudi, če jih ni slišal mesec dni. V raziskavi, objavljeni v reviji Behavioural Processes, februarja 2011, je bil omenjen borderski ovčar Chaser, ki si je zapomnil kar 1022 besed. Pritlikavi šimpanz Kanzi, s katerim se je ukvarjala psihologinja Sue Savage-Rumbaugh, si je zapomnil 3000 leksigramov. Dolgotrajna študija šimpanzov, ki so se učili komunicirati s pomočjo znakovnega jezika, je pokazala, da si primati zapomnijo do 66 različnih znakov, ne glede na to, ali živijo v divjini ali v ujetništvu.

Kljub temu so znanstveniki enotni, da noben pes ne bo razumel pomena besed kot so bakterije, ekonomija ali atom. Čeprav bodo vedeli, da je med njimi razlika, ne bodo razumeli, kaj simbolizirajo. Ne moreš se naučiti besed, ki poimenujejo stvari, ki jih ne razumeš, menijo znanstveniki. Komunikacija, ki jo imamo z živalmi, zato nikoli ne bo na ravni, kot poteka med ljudmi. Človeške stavke sestavljajo osebki, predmeti, povedki, prislovna določila … Vrstni red besed v povedih spreminjamo tako, da ustvarimo drugačen čas, s katerim opišemo pretekle dogodke ali domišljijsko obarvamo prihodnje. Kompleksnost našega jezika se razvije že zelo zgodaj – okoli drugega leta starosti in z eksplozivno hitrostjo od tretjega leta starosti naprej. Nobena žival do sedaj še ni pokazala enake kompleksnosti v izražanju, kot jo je sposoben tri leta star človek.

Razlog za tem tiči v količniku encefalizacije (EQ), ki upošteva nelinearnost razmerja možgani-telo. Količnik encefalizacije 1.0 pomeni, da velikost možganov ustreza velikosti telesa. Pri kitu bi pričakovali, da ima večje možgane kot miš, ker je njegovo telo precej večje. EQ 2.0 pomeni, da je velikost možganov dvakrat večja, kot bi pričakovali glede na velikost telesa. Psi imajo EQ 1.0, kar pomeni, da so njihovi možgani v sorazmerju z velikostjo njihovega telesa. Šimpanzi imajo EQ 2.5, delfini 5.3, ljudje pa okoli 7.5. To pomeni, da so naši možgani kar sedemkrat večji, kot bi pričakovali glede na velikost naših teles.

Na komunikacijo pa ne vpliva zgolj inteligenčni količnik, saj tudi ljudje z nizkim inteligenčnim količnikom  obvladajo zapletenost človeškega jezika. Skrivnost leži še v genu FOXP2, ki ga najdemo v številnih vrstah od plazilcev do ljudi. Njegova primarna funkcija je usmerjanje povezav v možganih, ki vplivajo na komuniciranje. Pred 200 tisoč leti se je pri hominidih pojavil mutiran gen FOXP2, ki je sčasoma zamenjal primitivno verzijo gena in je bistveno vplival na način, na katerega ljudje komuniciramo.

Z živalmi, ki imajo primitivno obliko gena FOXP2, sicer lahko komuniciramo, a le o stvareh, ki jih razumejo, in s preprostim jezikom.

 

PREBERITE ŠE: 

Številni psi imajo raje lepo besedo kot priboljšek

Pasja šola: Pes se mora učenja veseliti

Ambasadorji nasmeha: Sprostitev in zdravljenje 
v družbi živali