Zelenjavni vrt

Da bodo vrtnine dobro uspevale, jim moramo zagotoviti dovolj vode in hranil. Vendar previd­no – voda naravnost iz vodovoda je mrzla in pri rastlinah lahko povzroči šok, zato je najbolje uporabiti vodo iz cisterne ali soda, v katerega smo zbrali deževnico. Deževnica se v zbiralnih posodah segreje in tako ni šoka za vrt­nine. Vedno pustimo tisto na dnu posode, saj se morebitne težke kovine in druge snovi poležejo na dno. Zlijemo jo v kanalizacijski jašek. Vrt zalivamo zvečer, ko se temperature znižajo, ali zgodaj zjutraj. Plodovke, kot je paradižnik, vedno zalivamo pri tleh, kjer so korenine, nikoli po listih. Ker imajo močan koreninski sistem, je pomembno, da odrasle rastline namakamo bolj poredko (dvakrat na teden) z večjo količino vode, ki bo prodrla globoko v zemljo. Vlažni listi takoj pomenijo veliko večjo možnost za pojav bolezni. Solatnice, špinačnice, baziliko, peteršilj lahko zalivamo po listih, najbolje je zjutraj, da se rastline kmalu posušijo. Če jih po listih zalivamo zvečer, so daljši čas mokri in s tem je večja možnost pojava bolezni. Ker imajo šibak in plitev koreninski sistem, jih v času poletne vročine zalivamo dnevno. Zastirka je nujna na peščenih, bolj prepustnih tleh, a poleti pride prav na vseh, saj zmanjša izhlapevanje vode, nizke rastline ostanejo suhe, obenem pa zavre rast plevelov.

Vendar za dobro rast in zdrave rastline zalivanje in zastirka nista dovolj. Potrebno je redno dognojevanje s tekočimi organskimi gnojili na osnovi morskih alg, saj ta vsebujejo biostimulante, kot so vitamini, in aminokisline, ki izboljšajo odpornost na vročinski stres.

Vse rastline moramo tudi redno pregledovati in biti pozorni na pege, lise, rumenenje, na napihnjene in nenavadno zvite liste. Lahko gre za posledico bolezni (pike, pege), zato je pomembno, da rastline zaščitimo z naravnimi sredstvi, narejenimi na primer iz njivske preslice, s katerimi moramo škropiti enkrat na teden in obvezno po močnejšem dežju. Nenavadno zviti listi imajo na spodnji strani zalego uši, če so zviti v tulec, je v njih gosenica in tako naprej. V tem primeru ukrepamo z naravnim sredstvom, ki vsebuje piretrin iz rastline dalmatinski bolhač, in škodljivca kontaktno poškropimo.

Sončni dnevi so lahko na bolj izpostavljenih legah tudi problematični. Tudi sonce hitro povzroči ožige na vrtninah. Takrat čez vrt napnemo senčno mrežo ali še bolje protitočno mrežo, ki zasenči vrtnine in jih varuje pred točo, ki je po Sloveniji pogost pojav.

Okrasni vrt

Rastline v posodah so najbolj izpostavljene, zato potrebujejo veliko vode. V podstavek natresemo pesek in ga dobro namočimo z vodo, ki bo počasi izhlapevala in hladila dno posode. Vrtnicam je treba redno odstranjevati odcvetele cvetove, drugače se hitro pojavi siva plesen. Tudi okrasne rastline lahko zaščitimo na naraven način – primerno je redno naravno škropljenje s sredstvom, ki vsebuje njivsko preslico ali sojin lecitin. S poskusi se je pokazalo, da je najbolj učinkovito naravno škropljenje takrat, ko izmenjujemo vsaj dve različni sredstvi in en teden škropimo z enim, drugi teden pa z drugim. Odcvetele enoletnice porežemo ali jih celo odstranimo in tako naredimo prostor za druge rastline. Poleti cvetoče grme, kot so metuljnik, dojcija, nepravi jasmin, porežemo šele po cvetenju. Pri mahnoliji, nepozebniku, volčinu lahko izrežemo pregoste in stare veje. Okrasne javorje lahko s poletno rezjo oblikujemo, vendar odrežemo le nekaj vej. Preveč intenzivna rez olesenelih rastlin lahko vodi v jesensko rast, ki ni zaželena. Prav tako je v juniju čas za obrezovanje iglastih živih mej, tako skrajšamo pomladansko rast in naredimo lepo obliko.

Trata

Pravilna košnja pomeni veliko boljše stanje trate po koncu poletja. Pogosto opazimo kar cele zaplate suhe trave, ki si opomore šele jeseni ali pa jo moramo celo na novo posejati. Vzrok je pogosto naša napaka – prenizka košnja. Poleti praviloma kosimo na višino od 4 do 5 cm in nikoli nižje. Na zelo sončni legi bomo morali trato tudi namakati. Če je to stara travna ruša, jo zalivamo enkrat na teden z desetimi litri na kvadratni meter, kar bo veliko bolje kot vsakodnevno pršenje in tudi bolj ekonomično. Poleti ne gnojimo. Zadnji čas za to je junija, a takrat jo vsakodnevno tudi dobro zalivamo, da se gnojilo raztopi, saj lahko sicer povzroči ožige. Višja (5 cm) in gosta trata bo preprečila pojav plevelov, kot so različne deteljice, saj bo zastrla vso zemljo. Pokošeno travo lahko uporabimo tudi kot zastirko na vrtu ali jo dodajamo kompostu. Kot zastirko jo položimo v tanki plasti ali jo prej dobro posušimo. Pri kompostu jo mešamo z drugimi ostanki.

Sadovnjak

Mlade, na novo posajene sadike, moramo med vročim poletjem redno namakati. Prav tako moramo redno namakati ameriške borovnice, saj rastejo v prepustni kisli šoti. Tudi njim namenimo zastirko iz smrekovih iglic, žaganja iglavcev ali lubja. Na sadnem drevju opravimo poletno rez. Odstranjujemo predvsem vodene poganjke in izrezujemo pregoste veje. Pri rezi smo previdni: če intenzivno porežemo vse drevo, je to zanj velik šok. Vsak teden odstranimo le del vej. Če nismo zredčili plodov, moramo to storiti čim prej, če seveda ni tega povzročila že pozeba.

Med razvojem plodov, ki bodo dozoreli jeseni, je pametno dodati hranila v obliki sadjarskega gnojila s poudarkom na fosforju in kaliju z dodatkom bora. Tako bodo plodovi bolj sočni, okusni in zdravi do obiranja.