Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Shranjevanje pridelkov: natančnost se nam obnese

September bo še bolj kot poletni meseci v znamenju shranjevanja domačega sadja in vrtnin. Njihova obstojnost je odvisna od kakovosti ob obiranju, razmer v kleti in zamrzovalniku ter naše natančnosti.

Shranjevanje sadja in vrtnin

Skladiščenje večjih količin bolj obstojnega sadja, vrtnin in krompirja je smiselno le, če imamo lasten pridelek. V večini današnjih stanovanjskih hiš, kaj šele stanovanjskih blokov, namreč nimamo dovolj hladnih in vlažnih kleti. Za jabolka in hruške bi bila idealna temperatura med 2 in 5 stopinjami Celzija (v nobenem primeru pa naj ne bi presegala 10 stopinj Celzija) in zračna vlažnost med 80 in 92 odstotki. Višja ko je temperatura, bolj pospešeno je zorenje sadežev, suh zrak pa kmalu povzroči gubanje kožice. Zelo pomembno je, da sadno klet redno zračimo, da se znebimo vonja po zrelem sadju oziroma plina etilena, ki se izloča med zorenjem in ga še pospešuje. Jabolka, hruške, kivi in grozdje polagamo v plitve zabojčke, okoli katerih kroži zrak. Nagnito sadje zavržemo, saj je tudi na videz zdravo meso okuženo z za naše zdravje škodljivimi glivami, ki povzročajo gnitje. Če nimamo primernega prostora, lahko sadje za nekaj tednov shranimo v polietilenske vrečke. V njih se bo dihanje sadežev, ki spremlja zorenje, zmanjšalo. Da pa se le ne bi popolnoma ustavilo, zaradi česar bi sadje začelo propadati, moramo vrečke na nekaj mestih preluknjati. Tudi v foliji shran­jeno naj bo po možnosti v temnem in čim hladnejšem prostoru.

Obstajata dve skupini sadja in zelenjave. Pri prvi se zorenje v skladišču nadaljuje (hruške, jabolka, marelice, breskve, slive, banane, dinje in lubenice, avokado, od vrtnin paradižnik). V drugi skupini pa obrani plodovi ne dozorevajo več (npr. citrusi, jagode, kapusnice, listnata zelenjava, stročnice, paprika, jajčevec, kumare, korenje), vendar so zelo občutljivi na etilen, ki ga v skladišču oddajajo plodovi iz prve skupine. Ker ta pospešuje propadanje, živil iz teh dveh skupin v kleti, skladišču, pa tudi v hladilniku ni priporočljivo shranjevati skupaj.

Najprimernejša temperatura za skladiščenje jedilnega krompirja je od 4 do 6 stopinj Celzija, pod 4 stopinjami začne postajati sladkast. Dobro je vedeti, da se sladkorji po nekaj dneh na sobni temperaturi spet spremenijo v škrob. Za skladišče krompirja je idealna zračna vlaga nad 90 odstotkov, potrebuje pa tudi popolno temo, da ne pozeleni. V nasprotju z zmotnim prepričanjem zeleni deli gomoljev niso strupeni, vsebujejo izredno malo solanina, pa še ta se ob kuhanju ali pečenju razgradi.

Čebulo in česen, ki morata biti popolnoma suha, shranjujemo v dobro prezračenih suhih prostorih do temperature 15 stopinj, v hladilnik ne sodita. Podobno kot sadje ju razprostremo v tankih plasteh.

O zamrzovanju in blanširanju živil

Pri zamrzovanju rastlinska živila najbolj ohranijo kakovost in hranilne snovi, vendar mora biti za to izpolnjenih nekaj pogojev: shranjena morajo biti takoj, ko pridelek poberemo, obrana v času idealne dozorelosti, poleg tega morajo biti zamrznjena pri temperaturi, ki je čim bliže –45 stopinjam Celzija. Tako nizke temperature dosegajo le v postopku v živilski industriji, v domačih zamrzovalnikih poteka zamrzovanje pri približno –20 stopinjah. Odkloni od idealne temperature zamrzovanja zaradi velikosti kristalčkov vode v živilskem tkivu povzročijo poškodbe celične stene, zaradi česar iz njega, ko živila odmrznemo, steče celični sok. Pri nakupu zamrzovalnika bodimo zato pozorni na temperature zamrzovanja.

Blanširanje je potrebno pri večini zelenjave, ki jo želimo zamrzniti. Z njim ustavimo delovanje encimov, ki bi sicer povzročili spremembo barve, okusa in strukture.

Izjemoma lahko zelenjavo za največ dva tedna zamrznemo tudi brez blanširanja, pri dolgotrajnejšem shranjevanju v zamrzovalniku pa ga ni priporočljivo izpustiti. Blanširamo v kropu ali sopari. Zelenjavo očistimo, po potrebi razrežemo in stresemo v lonec s kropom. Čas je odvisen od vrste zelenjave in velikosti kosov. Blanširamo le kratek čas, le eno do tri minute, korenovke malo dlje. Bolj ko je živilo kislo, krajši čas blanširanja je potreben. Z daljšim časom živila izgubljajo vitamine, minerale, barvo in okus. Blanširanje prekinemo tako, da zelenjavo vzamemo iz vode in preložimo v posodo, obdano z ledom. Ohlajeno naložimo v vrečke in zamrznemo.

 

PREBERITE ŠE: Po nakupih: Za ozimnico

J. B.