Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Kljub nedavnemu deževju se suša nadaljuje

Konec zadnjega vročinskega vala je prinesel nekaj padavin, ki so namočile vrhnji sloj tal in za kratek čas omilile sušni stres. Na sušno prizadetih območjih je padlo razmeroma malo padavin, založenost tal z vodo pa se ni zadostno obnovila niti v površinskem sloju. Zaradi silovitosti nalivov je bil tudi precejšen površinski odtok padavinske vode.

Od vode, ki so jo tla uspela zadržati, so največ pridobile strniščne setve in travinje, navajajo na spletni strani Agencije za okolje (Arso). Na sušno ogroženih območjih je kmetijska suša že povzročila nepopravljive posledice, kar pomeni izgubljen ali močno zmanjšan pridelek koruze, travinja, močno so prizadete tudi oljke sadno drevje in tudi vinska trta.

Na Primorskem je zaradi hude suše negotova tudi priprava na vzgojo in sajenje zelenjadnic za jesensko-zimsko obdobje. Stanje vegetacijske vodne bilance pa se je le malo spremenilo in na ogroženih območjih še vedno označuje večinoma hude, celo ekstremno sušne razmere. "Ob koncu tedna ne pričakujemo veliko padavin, zato se stanje ne bo bistveno spremenilo," napovedujejo na Arsu.

Trend nihanja gladin podzemne vode glede na pretekli teden v večini vodonosnikov ostaja nespremenjen. V večjem delu države se količinsko stanje podzemnih voda zmanjšuje. Zaradi večmesečnega primanjkljaja padavin so zelo nizkim vodnim razmeram najbolj izpostavljeni vodonosniki vzhodne Slovenije s poudarkom na plitvih medzrnskih vodonosnikih; v vodonosniku Čateškega polja so najnižje vodne gladine v dolgoletnem obdobju meritev, navajajo.

Zelo nizke gladine so tudi v ostalih medzrnskih vodonosnikih Krško-brežiške kotline, v pretežnem delu vodonosnikov Dravske kotline in v delih Murske kotline. Kraški izviri jugovzhodne Slovenije imajo zelo nizke izdatnosti, ne dosegajo pa še ekstremno nizkih vrednosti. Tudi v prihodnjem tednu na sušno najbolj obremenjenih območjih še ne pričakujejo bistvenega izboljšanja vodnih razmer.

Večina rek v Sloveniji je od nedelje do ponedeljka nekoliko narasla, kljub temu pa so pretoki rek po Sloveniji še vedno mali. Le Mura ima zaradi obilnejših padavin v Avstriji velik pretok, ki pa se počasi zmanjšuje. Številni vodotoki v južni, vzhodni, jugozahodni in deloma osrednji Sloveniji imajo za poletje značilno sušno vodnatost. Najmanj vodnate oziroma ponekod suhe so manjše reke v Prekmurju, na Obali in na Vipavskem.

Padavine ob koncu tedna ne bodo bistveno vplivale niti na dolgoročno vodnatost rek po Sloveniji, še napovedujejo na agenciji.

 

PREBERITE ŠE: 

Zalivamo tako, da namočimo tla vsaj 15 centimetrov globoko

Preskrba vrtnin z vodo: S kvadratnega metra izhlapi šest litrov vode

Zalivanje na vrtu: Zgodaj zjutraj in obilno

K. Ž./STA