5 najpogostejših napak v zelenjavnem vrtu
19. 4. 2017 | Besedilo: J. B. | Fotografije: Shutterstock
napake, vrnine, gnojenje, sejanje, vrstice, zalivanje, sajenje
Veliko težav in slabe volje pri pridelavi domače zelenjave si prihranimo, če upoštevamo abecedo vrtnarjenja. A napake, ki jih navajamo v nadaljevanju, niso značilne le za začetnike, pogosto jih ignorirajo tudi vrtičkarji z daljšim stažem.
1. Pretirano gnojenje
Pretirano gnojenje vrtnin je ravno tako napačno kot pomanjkljiva preskrbljenost s hranili, a je veliko pogostejše. Vrtičkarji mnogokrat že pri pripravi gredic uporabijo veliko preveč hlevskega gnoja ali kupljenih organskih ali mineralnih gnojil – navodila na embalaži preprosto ignorirajo. Vse vrtnine ne potrebujejo enake količine hranil, zato so tudi razporejene v skupine, ki jih upoštevamo pri razvrščanju na bolj, manj ali sploh ne pognojene gredice v posameznem letu. Preveč hranil, posebno dušika, povzroči prebujno rast zelenih delov, ki so zato manj odporni na bolezni in bolj teknejo škodljivcem. Vrtnine, pri katerih uživamo liste, imajo zaradi pregnojenosti tudi večjo vsebnost zdravju škodljivih nitritov.
2. Premalo prostora med rastlinami
Ker je med rastlinami zaradi pregoste setve ali sajenja sadik premalo prostora, se med njimi zadržuje vlaga, zaradi katere je največ glivičnih bolezni, poleg tega zemlje okrog rastlin ne moremo rahljati, kar je zanje pomembnejša spodbuda kot dognojevanje. Posledica je tudi pretirana rast v višino, k svetlobi, pregoste solatnice hitro uidejo v cvet, rastline z gomolji pa imajo za razrast teh premalo prostora. Če smo sejali pregosto, lahko rastline prepulimo (solata, ki jo pojemo kot berivko, korenček, špinača). Priporočljivo je sejanje v vrstice.
3. Prezgodnje sajenje plodovk, pa tudi drugih vrtnin
Narave ne moremo prehiteti, pri paradižniku, papriki, bučkah, kumarah povzročimo, da zaradi prehladne zemlje v rasti zastanejo. To se zgodi zato, ker izvirajo iz toplih krajev in v hladnih razmerah njihove korenine ne morejo srkati hranil iz tal. S tem ošibijo, pozneje pa so manj odporne na bolezni. Iz enakih razlogov ne velja prehitevati s sajenjem krompirja in drugih vrtnin. Pri setvi upoštevamo priporočila, ki so zapisana na semenskih vrečkah.
4. Zalivanje po listih
Zalivanje po listih škodi vsem vrtninam, razen solatnicam in nekaterim kapusnicam. Na vlažnih listih so idealne razmere za razvoj bolezni, poleg tega lahko kapljice na njih, posebej če so zalite sredi dneva, v močnem soncu povzročijo na listih ožige. Dobro je zalivanje med vrstice na gredi.
5. Preplitvo in prepogosto zalivanje
Temeljno pravilo je zalivati redkeje, nekajkrat na teden, pa takrat v globino, tudi 20 do 30 centimetrov, za kar seveda potrebujemo večjo količino vode. V tem primeru bodo korenine rasle v globino, saj bodo iskale vlago. Če zmakamo samo vrhnji sloj tal, pa bodo pretežni del korenin razvile v njem in bodo bolj ranljive za sušo.
PREBERITE ŠE:
Napake na vrtu: Z jesenjo se krog ne konča
