Da bi preprečevali okužbe in zastrupitve z živili, moramo tudi v domačem okolju zagotoviti izvajanje osnovnih higienskih načel po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije. Tako je treba vzdrževati osebno higieno, zlasti higieno rok, treba je čistiti delovne površine, opremo in pribor ter preprečevati dostop mrčesa in drugih živali do živil.

Treba je tudi ločevati živila in jih shraniti tako, da preprečimo onesnaženje ali celo navzkrižno onesnaženje živil. Živila je treba ustrezno toplotno obdelati ter jih zadostno pogreti, če je bila hrana že prej pripravljena in nato ohlajena. Živila je treba tudi shranjevati pri ustrezni temperaturi.

Pripravljeno hrano je treba čim prej porabiti, toplotno obdelana živila pa naj se vzdržujejo na temperaturi 63 stopinj Celzija ali pa jih po pripravi hitro ohladimo in shranimo na temperaturi pod pet stopinj Celzija oz. zamrznemo. Ne sme pa se shranjevati živil na sobni temperaturi več kot dve uri. Pomembna je tudi uporaba zdravstveno ustrezne vode in surovih oz. svežih živil.

V vročini je treba biti še dodatno previden pri ravnanju s hitro pokvarljivimi živili. Posameznik mora s takšnimi živili ustrezno ravnati od nakupa dalje. Čas prenosa oz. prevoza živil do doma naj bo čim krajši, vse zamrznjene izdelke, delikatesne izdelke, meso in ribe je priporočljivo prenašati s hladilno torbo ali vrečo, in jih doma čim prej shraniti v hladilnik oz. zamrzovalnik.

Pri shranjevanju živil v hladilniku je treba pravilno razporediti živila glede na vrsto živil, da se prepreči navzkrižno onesnaženje živil ali medsebojni vpliv (npr. vonj). Priporočljiva je nabava termometra za hladilnik in redno spremljanje temperature v njem, še posebej v poletnih mesecih, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in dodajajo, da je priporočljivo tudi upoštevati navodila proizvajalca o pogojih shranjevanja, roku uporabe in načinu priprave živila.

Poletje pa je tudi čas piknikov, kjer je treba biti zaradi slabših higienskih pogojev in visokih temperatur okolja še bolj previdni pri ravnanju z živili, da ne pride do okužb oz. zastrupitev z živili. Na NIJZ svetujejo, naj se vsa pokvarljiva živila shranjujejo v hladilniku, dokler se jih ne prenese na mesto piknika, pri tem pa svetujejo uporabo hladilnih torb.

Poskrbeti je treba tudi, da surova živila ne pridejo v stik z živili, ki so že pripravljena za uživanje. Zato je treba uporabljati ločene hladilne torbe za surova živila, gotova živila in pijačo. Hladilno torbo je treba odpirati sprotno in le, ko je potrebno. Postavljena naj bo v senci, čim dlje od živali in drugih virov onesnaženja iz okolja. Ves pribor, orodje, oprema, posode za surova živila morajo biti ločeni od tistega za gotova živila. Na primer za surovo in pečeno meso se ne uporablja isti pladenj ali krožnik ter pribor.

Zaželeno je tudi, da imamo v bližini oziroma na mestu piknika na voljo dovolj tekoče pitne vode za umivanje rok, posode, pribora, delovnih površin ... Če te ni, je treba s seboj vzeti ustrezno količino ustekleničene vode. Živila, predvsem sadje in zelenjavo, očistimo in operemo že doma. Če ni na razpolago dovolj pitne vode, za čiščenje rok uporabljamo alkoholne robčke za enkratno uporabo. Ves kuhinjski pribor, orodje in površine je treba očistiti pred pripravo živil, po končanem delu in po potrebi večkrat med delom, priporočajo na NIJZ.

Vsa živila, ki se pripravljajo na žaru, morajo biti dovolj pečena tudi v sredini. Gotova živila pa je treba čim prej porabiti. Če so živila več kot dve uri na temperaturah med pet in 63 stopinj Celzija, jih je priporočljivo zavreči.