Zelenjavni vrt

Oktobra je še vedno dovolj toplo za rast vrtnin, zato nikar ne hitimo s pobiranjem. Občasne nizke temperature niso problematične, bolj kot te vpliva na kakovost predvsem pri nadzemni zelenjavi veliko nihanje med dnevom in nočjo, medtem ko pri podzemni tega učinka skoraj ni. Če oktober ni hladen, se nam obnesejo še setve zimske solate (posavke, vegorke, bistre) v prvi tretjini meseca direktno na stalno mesto, do zadnje tretjine oktobra sejemo motovilec.  Do sredine oktobra lahko posejete tudi špinačo. Blitve oz. mangolda nam z gredic ni treba pospraviti, saj prezimi, zato jo pustimo na gredi do pomladi. Prezimnih pa tudi neprezimnih radičev nam ni treba prekrivati z agrokopreno, s tem le škodimo njihovi odpornosti. Konec oktobra, če le ni pretoplo, sadimo jesenske sorte česna, lahko pa tudi spomladanske. A nič ne bo narobe, če z njim počakamo do novembra, velja pa si zapomniti, da česnovih glavic, ki smo jih kupili za seme, ne razstročkamo pred sajenjem. To namreč povzroči predčasno kaljenje strokov. Grede naj ostanejo tudi zdaj kar se da zelene, in če nismo za to poskrbeli že prej z zelenim gnojenjem, lahko še vedno posejemo katero izmed žit, kot so pšenica, ječmen in druge. Trajna zelišča in dišavnice lahko razdelimo in presadimo na druga mesta, enako velja tudi za rabarbaro. Gnojenje gredic zdaj ni potrebno, posebno ne tam, kjer načrtujemo prezimiti zimsko solato, motovilec, blitvo in druge vrtnine za prvi pridelek v naslednjem letu. Lahko se odločimo tudi za novosti, kot so azijske solatnice. Te so odporne na mraz in jih lahko režemo še dolgo v jesen, poleg tega je njihovo listje izjemno dekorativno. Oktober je najlepši mesec, če nam bo le vreme naklonjeno, da bomo lahko veliko na prostem in občudovali ta prelepi letni čas.

Odpadlo listje lahko za nekaj časa še pustimo na trati zaradi barv, predolgo pa ne, zbrano na kupu pa bo do pomladi dovolj sprhnelo, da ga bomo porabili na okrasnih in zelenjavnih gredicah. Lahko pa ga tudi kompostiramo skupaj z drugimi organskimi odpadki in si pridelamo kakovostno gnojilo za naše rastline. Za to je primerno listje večine listavcev, z izjemo kostanjevega, hrastovega in orehovega, ker vsebuje nekatere snovi, ki zavirajo rast rastlin. Pri jesenskem rezanju rastlin moramo biti zelo zadržani. Tako pustimo vrtnice do spomladi popolnoma pri miru, izjemoma jim lahko prikrajšamo dolgo rast, da jih ne bi polomil sneg. V tem mesecu tudi presajamo in sadimo zeljnate trajnice, pa tudi drevnino, posajeno v plastičnih posodah. Za sadike z golimi koreninami, takšna je večina sadnih in drugih rastlin, pa je najprimernejši čas v novembru. Zdaj se bo začela tudi velika selitev na mraz občutljivih posodovk, ki smo jih imeli čez leto na prostem. Robustne vrste, kot so oljka, palme, oleandri, citrusi in druge, lahko ostanejo še nekaj časa na prostem, saj jim občasne nizke temperature ni škodijo, dokončno pa jih pospravimo pred napovedanim daljšim hladnim obdobjem. Lahko jih tudi nekoliko porežemo in pregledamo, ali jih ni morebiti napadel kateri od škodljivcev, kot so kaparji in pršice. Ti se lahko v notranjih prostorih hitro množijo in preselijo tudi na sosednje zdrave rastline. Lončene posode, ki smo jih spraznili, je najbolje takoj očistiti, saj bo delo lažje, kot če bi to počeli spomladi, ko se bo ostanek prsti čisto zasušen. Okrasnih čebulnic ni nikdar dovolj, zdaj, ko je ponudba v trgovinah izjemno bogata in barvita, pa se je še toliko teže upreti skušnjavi. Kjer imamo težave z voluharjem, sadimo tulipane v mrežo, škodljivca pa lovimo s pastmi in ga preganjamo z drugimi načini, da se ne bi preveč udomačil. Trato še naprej kosimo in z nje odstranjujemo odpadlo listje, gnojenje z mešanicami, ki vsebujejo večji delež kalija, pa bo njeno rast zgostilo. Čas je pravšnji tudi za deljenje in razsajanje trajnic, denimo potonik, telohov, bradatih perunik, orientalskih makov in drugih. 

Sadni vrt

V jeseni napolnimo domačo klet s sadjem, hkrati pa že poskrbimo, da bo drugo leto še več pridelkov. Zlasti pridelek jabolk, ki jih shranjujemo najdalj časa,  moramo redno pregledovati in sproti odstranjevati okužene in zasušene plodove, tako imenovane mumije, ki so vir bolezenskih okužb v naslednjem letu. Sadje naj bi shranjevali ločeno od drugega pridelka, denimo krompirja, če pa te možnosti nimamo, lahko plodove zapremo v prozorno plastično vrečko, ki jo večkrat preluknjamo. Proti koncu oktobra bomo obirali tudi aktinidijo, predvsem moramo paziti, da se temperature ne bi prej spustile pod ničlo, saj to prizadene kakovost plodov. Pravičasno obrani kivijevi plodovi bodo potrebovali še nekaj časa, da postanejo užitni. Pri obiranju pazimo, da jih ne poškodujemo, v ustreznem prostoru pa jih je mogoče shraniti za več mesecev. Oktober je tudi čas priprav na sajenje sadnega drevja, z njim pa raje ne prehitevamo, bolje je počakati na november, ko drevesa izgube liste, kar pomeni, da se bodo sadike manj izsuševale, korenine pa bodo kmalu začele rast in prilagajanje na tla. Vendar je treba pravočasno pripraviti teren za sajenje, izkopati stare korenine, se odločiti za izbor sort in želene sadike v sadnih drevesnicah po možnosti rezervirati.