Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Foto: Igor Modic/Delo
Foto: Igor Modic/Delo

Setveni koledar – julij 2016

Čas dopustov je tu in z mislimi smo že v daljnih krajih s prelepimi plažami in turkiznim morjem – medtem ko se hladimo v senci hišnega drevesa. Proti večeru, ko vročina le popusti, pa je čas za nekatera vrtna opravila, ki jih tudi v tem času ne zmanjka.

Zelenjavni vrt

Vsako leto znova nas jezi krompirjeva plesen, ki lahko v zelo kratkem času uniči tudi rastline paradižnika. Pred leti te nadloge ni bilo, očitno pa se je gliva spremenila in postala agresivnejša. Pokrivanje rastlin je dobra rešitev, lahko pa jih krepimo in preventivno zavarujemo tudi z nekaterimi doma pripravljenimi pripravki iz rastlin z vrta. Čebula in česen vsebujeta aktivno snov aliin, ki deluje proti številnim škodljivim organizmom, pripravimo si lahko čaje in prevretke. Širok spekter delovanja na številne glive ima tudi pripravek iz njivske preslice, ki ga lahko kupimo ali pripravimo sami. Pri naravnih pripravkih sta zelo pomembna pogostost in pravočasen začetek škropljenja, saj je potem, ko so rastline že okužene, prepozno. Paradižnik bomo zato zdaj redno škropili enkrat na teden in vztrajali tudi med zorenjem. Pri uporabi kemičnih sredstev za varstvo rastlin pa je treba upoštevati karenco, ki je navedena v navodilu za uporabo.

Zdaj lahko še vedno sadimo nizki fižol in grah, sejemo motovilec, poletne solate, endivijo, radič, blitvo, korenje, kitajsko zelje, redkvico in rukolo. Seveda moramo s stalnim zalivanjem poskrbeti, da bodo razmere ustrezne za kaljenje mladih rastlin.

Škodljive gosenice in hrošče odstranjujemo ročno, škropimo pa samo, kadar ne gre drugače. Uši na fižolu bo manj, če mu bo delal družbo šetraj, iz listov rabarbare pa si lahko pripravimo učinkovit insekticid. Listni peclji niso uporabni, te bomo porabili v kuhinji, kilogram zelenih listov pa namočimo v petih litrih vode. Po končanem vrenju zmes še za 10 minut prekuhamo, odcedimo, ohladimo in uporabimo proti ušem, gosenicam in muham.

Zalivanje vrta je med pomembnejšimi poletnimi opravili na vrtu. Zalivamo dopoldne, na gola tla pa damo zastirko iz različnih organskih materialov. Pri slami moramo biti pazljivi, saj lahko porabi dušik iz tal za svoj razkroj, zato je primerna samo tista, ki je že malo preperela.

Plodovke, predvsem bučke, redno trgamo, saj s tem spodbujamo oblikovanje novih cvetov, poleg tega so manjše bučke okusnejše.

V dopoldanskem času lahko rastline osvežimo zlistnimi gnojili, izbiramo pa lahko med mineralnimi in organskimi. Oboja vsebujejo številne hranilne elemente, predvsem kalcij pa vpliva tudi na odpornost proti boleznim. V rastlinah vpliva na krepitev celičnih sten, zato se laže branijo pred vdori škodljivih gliv. Pretirano gnojenje z dušikom ravno nasprotno sicer vzpodbuja močno rast, a so stene celic tanke in občutljive, zato je treba takšne rastline večkrat škropiti.

Sadni vrt

Zgodnje vrste in sorte sadja smo že obrali in pridelek bodisi pospravili sproti ali predelali v marmelade, kompote in druge dobrote. Z vročim poletjem se za večino sadnih rastlin začne doba mirovanja, ki traja do avgusta. Tok sokov se umiri in rast ustavi, zato lahko večino sadnih rastlin režemo tudi v poletnem času.

– Slive, breskve in nektarine lahko oblikujemo, kotkakorje navada pri zimski rezi; izrežemo v krošnjo usmerjeno rast, redčimo goščo in usmerjamo z upogibanjem.

– Češnje in višnje režemo navadno vsaka tri leta in takrat močneje, izrežemo pa do tretjino vsega lesa.

– Pri jablanah in hruškah v tem času niso priporočljivi večji posegi, saj obstaja nevarnost okužbe s hruševim ožigom skozi rezne rane. Za zračnost krošnje skrbimo z upogibanjem in usmerjanjem rasti.

V zelo sušnem obdobju moramo predvsem hruškam in jablanam, ki so cepljene na šibke podlage, namenitijutranje vedro vode. Njihov koreninski sistem je namreč bolj plitek in ob močnejšem pomanjkanju vode lahko doživijo vročinski šok; listi hrušk postanejo črni ali rdečkasti in odpadejo. Gola tla okrog sadnih rastlin zastiramo s pokošeno travo in podobnim organskim materialom, da ublažimo uhajanje vode.

V tem času so lahko tudi močneje izraženi nekateri bolezenski znaki, ki so posledica okužb v maju in juniju, zato je zdaj škropljenje brez pomena (hruševa rja, škrlup, luknjičavost koščičarjev ...).

Prvi rod zavijačev se pojavlja na sadnem drevju v času, ko poteka redčenje plodičev, zato takrat ne povzročijo večje škode. Drugi rodovi pa se zavrtajo v večje plodove in neposredno zmanjšujejo pridelek. Poškodovani plodovi predčasno dozorijo in odpadajo. Škodljivim metuljčkom nastavljamo lepljive hormonske vabe, če presodimo, da je to res potrebno, pa se lahko odločimo tudi za škropljenje s kakšnim za okolje manj škodljivim sredstvom. V tem primeru je dobro spremljati navodila prognostične službe za sadjarje, da bomo pravočasno ukrepali.

Okrasni vrt

Poletje je čas za cvetenje številnih trajnic, ki se odpirajo v najrazličnejših paletah barv.

Vrtnicam odstranjujemo odcvetele cvetove za več cvetja v poznem poletju, hkrati pa pregledujemo rast zaradi morebitnih škodljivcev in bolezni. Povešeni poganjki so najverjetneje tarča vrtnične zavrtalke, zato jih odrežemo pod vbodnim mestom in odstranimo. Črna listna pegavost je zdaj manj pogosta, kljub temu pa rastline zalivamo zjutraj in ne zvečer. Tudi listno gnojilo jim bo dobro delo, tako kot vsem drugim vrtnim rastlinam za bogato cvetenje in obilen pridelek.

Ob odhodu na dopust bomo morali svoje rastline nekomu zaupati, posebno tiste v koritih, ki so povsem odvisne od naše oskrbe. Pri prosto rastočih na vrtu pa bo zadostovala že zastirka, da bodo zdržale do našega prihoda.

Žive meje oblikujemo v oblačnem vremenu, da preprečimo ožige. Spodnja plast zelenja namreč ni vajena močne svetlobe in potrebuje zdaj, ko je zgornja zaščita odstranjena, nekaj časa za privajanje.

Trato bomo kosili manj pogosto. Gnojiti je zdaj ni treba, z rednim zalivanjem pa bo ostala zelena tudi v vročini.

Čar poletja je v tem, da smo lahko veliko zunaj. In če premoremo svoj vrt, smo včasih morda res prezaposleni z urejanjem in oskrbovanjem rastlin, vendar bo že pogled nanje in domači pridelek odtehtal ves vloženi trud.