V slovenskih gozdovih je kljub nenehni čistki po lanskem žledolomu ostalo še veliko dreves, ki jih je treba odstraniti. Škoda je bila uničujoča, saj je bilo v 212 občinah poškodovanih okoli 600 hektarjev gozdov (60 odstotkov listavcev in 40 odstotkov iglavcev) in bilo polomljenega več kot pet milijonov kubikov lesa. Največja težava se pojavlja pri polomljenih iglavcih, predvsem smreki in boru, kjer se lahko hitro razmnožijo podlubniki, kot je lubadar. Gozdarji zato svetujejo lastnikom gozdov redni pregled terena, da ne bi prišlo do razmaha lubadarja. Bojijo se namreč, da bi v primeru prepočasnega odstranjevanja uničenega lesa iz gozdov v naslednjem desetletju nastala večmilijonska škoda.

Pri nas je 461.000 lastnikov gozdov, ki imajo v lasti 313.000 gozdnih posestev. Kljub temu, da so nekateri že sanirali škodo, se lahko lubadar z območja, ki še ni sanirano, hitro razširi tudi na preostale gozdove, čeprav so že urejeni. Če se namreč lubadar hitro razmnoži, lahko začne napadati tudi zdrava drevesa. Najbolj nevarne za razmah lubadarja so smreke, ki so polomljene, a imajo korenine še vedno v tleh. Lastniki nesaniranih gozdov morajo biti pozorni na znake, kot so črvine, sušenje dreves in rjavenje iglic.