Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Predavanje o starih sadnih sortah na Goriškem

Nekdaj so od briških marelic po svoji aromi najbolj sloveli flokarji, odporni na monilijo in mraz, nagnjeni k izmenični rodnosti, zaradi česar so jih spodrinjale druge sorte. Drobni in debeli flokarji sta le dve sorti izmed več kot 60, ki rastejo v vzorčnem sadovnjaku starih in avtohtonih sort sadnih vrst v Kojskem v Brdih. Skupina zanesenjakov pod vodstvom Gregorja Božiča, ki se je pred leti lotila načrtnega obujanja starih sadnih sort na Goriškem, ga je novinarjem pokazala pred dnevi, jutri pa bo na gradu v Kromberku ljubiteljski in strokovni javnosti natančneje predstavila rezultate več let trajajočega projekta in zajetni brezplačni publikaciji o zgodovini sadjarstva na Goriškem z opisom starih in avtohtonih sort. Opisu njihovih značilnosti in z njimi povezanim zanimivostim bo posvečen večji del Božičevega predavanja.

Nosilec projekta Rehabilitacija starih in avtohtonih sadnih sort v Goriški regiji so Nosorogi, zavod za kulturno dejavnost, ki je zanj pridobil sredstva t. i. švicarskega prispevka Sloveniji, finančnega mehanizma za zmanjševanje ekonomskih in socialnih razlik v razširjeni EU. To je lokalni iniciativi omogočilo, da je pobuda iz ljubiteljskega zanesenjaštva prerasla v projekt. V njem so med drugim opravili terensko raziskavo o starih sortah na Goriškem, pripravili brezplačni knjižici, postavili vzorčni sadovnjak, ki bi lahko predstavljal osnovo za gensko banko, in razvili pilotni izdelek Čebelon, po starih principih sušeno sadje starih sort, ki bi lahko postalo prepoznaven tržni izdelek goriških sadjarjev.

Predavanje in predstavitev projekta bosta v četrtek, 29. avgusta, ob 18. uri v dvorani gradu Kromberk pri Novi Gorici, v prihodnjih dneh pa bo zaživela tudi spletna stran s predstavitvijo projekta in vzorčnega sadovnjaka – www.zgodbasadeza.eu.