Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Najbolj inovativna živila leta 2016, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko - Foto: Inštitut za nutricionistiko
Najbolj inovativna živila leta 2016, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko - Foto: Inštitut za nutricionistiko

Podelili nagrade za najbolj inovativna živila leta 2016

Na Inštitutu za nutricionistiko so v petek, 29.1.2016, predstavili rezultate izbora za najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Naziv najbolj inovativnega živila si je prislužilo pet živil, ki izstopajo predvsem po prehranski sestavi. Podelili so tudi posebno nagrado za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil.

Nagrado za najbolj inovativna živila leta 2016 so prejeli Spar Slovenija za pirin kruh s kostanjem, Jata Emona za Enemon pšenični otrobi z ajdo, Ljubljanske mlekarne za linijo MU Smoothie, Pekarna Pečjak za sušene testenine Pure in Engrotuš ter Sastela za slovensko potico iz linije Slovenske dobrote. Posebna nagrada za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil je bila podeljena Eti Kamnik za linijo predpakiranih svežih vrtnin Grunt.

Z izborom, ki je drugi po vrsti, želijo spodbuditi kreativnost slovenskih proizvajalcev živil k razvoju novih ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo in večjo prijaznost potrošniku. Hkrati pa želijo s projektom ozavestiti potrošnike, da bi pri izboru živil pogosteje upoštevali prehransko sestavo in lokalni izvor živil, je na današnjem dogodku povedal vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko Igor Pravst.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob podelitvi nagrad poudarila, da živeti zdravo ni enostavno. Potrošniki morajo namreč po njenem mnenju imeti veliko znanja, da lahko razločijo med zdravimi in manj zdravimi živili. Poleg tega pa se zaradi ekonomske stiske ti pogosto odločajo predvsem za cenejše in manj kakovostne izdelke, meni ministrica.

Takšno tekmovanje je po njenih besedah dober primer sodelovanja med državo, predelovalci hrane, živilsko industrijo, trgovci, strokovnjaki in potrošniki. Pomembno je namreč, meni Kolar Celarčeva, da zdravstvena stroka skupaj z drugimi deležniki stremi k skupnemu cilju - to je k čim večjemu deležu zdravju koristnih izdelkov na tržiščih, "z manj sladkorja, manj soli, manj transmaščob in nasičenih maščob ter z več vlakninami." Izziv je tudi povečanje sestavin lokalnega in ekološkega izvora ter prilagajanja velikosti pakiranja živilskim izdelkom prehranskim potrebam ljudi, je še dodala.

V prihodnje tako nameravajo na ministrstvu podpirati aktivnosti za večjo ponudbo živil z izboljšano prehransko sestavo. Temu sledi tudi Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje do leta 2025, "ki bo naslednjih deset let predstavljal usmeritev tako za ministrstvo kot tudi za vsakega posameznika," je podarila ministrica. "Zlasti pa si želimo spodbuditi proizvajalce cenovno dostopnejših živil, po katerih ljudje največ posegajo, da bi izboljšali njihovo sestavo in tudi naše prehranske navade."

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je spomnil na zasedanje vrha kmetijskih ministrov, ki je nedavno potekal v Berlinu. Med ključnimi poudarki vrha so bili pogovori o možnostih za povečanje proizvodnje hrane, o tem, kako "podeželje pripeljati v mesto" ter o potrebah pri zmanjševanju zavržene hrane, je dejal minister. Podatki za Slovenijo namreč kažejo, da je vsako leto zavrženih kar 72 kilogramov hrane na prebivalca.

Največji izziv, ki ga Židan zaznava v Sloveniji, je družbena koristnost inovacij. "Kako z inovacijami zmanjšati delež zavržkov, ki nastane zaradi prekomernih nakupov, neizrabljenih zalog v hladilniku in prekomernih porcijah, ki jih ne pojemo. Podatki za Slovenijo namreč kažejo, da je vsako leto 72 kilogramov hrane na prebivalca zavržene. "To je potrebno reševati z ozaveščenostjo in inovativnostjo na strani kmetijske proizvodnje, logistike in prodaje," je prepričan minister.

Vse večji izziv pa zaznava tudi na področju inovativnosti pri zagotavljanju varne hrane, kar zahtevajo tudi vse bolj ozaveščeni potrošniki. Ti vse več povprašujejo tudi po lokalni hrani, čemur pa mora slediti tudi proizvodnja, je še poudaril minister.

Na izbor za najbolj inovativna živila, ki poteka v okviru programa varovanja in krepitve zdravja, sofinanciranega s strani ministrstva za zdravje, so letos prejeli 43 prijav. Odziv podjetij je bil po besedah Pravsta v primerjavi z lanskoletnim razpisom nekoliko manjši. Med prijavljenimi pa so pogrešali tudi izdelke iz nekaterih skupin živil z zelo velikim tržnim potencialom, kot je denimo področje pijač, zato v tej skupini letos nagrade niso podelili, je še dejal.

Komentarji