Te cvetice s prav mačehovskim imenom, ki si ga gotovo ne zaslužijo, prihajajo iz rodu vijolic. Že dolga leta so kot sadike naprodaj skoraj izključno hibridne sorte, ki se razlikujejo po neverjetni paleti žametnih barv, velikosti cvetov in obliki rasti. Celo povešave različice se dobijo. Ker so hibridi, pa iz njihovih sejančkov ne dočakamo rožic z enako lepimi cvetovi.

Slovenci smo ime zanje povzeli po nemškem izrazu za mačeho, dobile so ga menda po razporeditvi petih cvetnih lističev, krušna mati se šopiri na vrhu, ob njej rodni hčeri, spodaj pa se stiskata pastorki. Divje mačehe so bile cenjene v ljudskem zdravilstvu, ker čistijo kri in kožo, pospešujejo potenje in odvajanje vode iz telesa in poleg tega še blažijo bolečine. Imajo pa tudi posebno čarobno moč: če jih nosimo pri sebi, privabijo ljubezen!

Zbrali smo nekaj priporočil za oskrbo, da vam bodo čim dlje v veselje: 

• Primerne so tako za sajenje na gredice kot lončke, a se od teh bolje obnesejo večja koritca, kjer se prst počasneje izsušuje in segreva. 
• Rade imajo odcedno in stalno vlažno prst.
• Če jih posadimo spomladi, naredimo to čimprej in izberemo mlade sadike, ki po možnosti nimajo porumenelih koreninskih laskov, ko jih dvignemo iz lončka – to je znak zastaranosti, precej verjetno je, da so to sadike, ki niso šle v promet jeseni.
• Dlje bodo ohranile košato grmičkasto obliko in bujno cvetele, če jim bomo sproti odstranjevali uvele ali poškodovane cvetove in plodove s semeni.
• Premišljeno izberemo barvno kombinacijo z drugimi znanilkami pomladi, zlasti če nismo ljubitelji preveč mavričnih zasaditev.
• Z dekorativnimi lončki, košaricami ali koritci lahko poljubno improviziramo, več lončkov lahko postavimo v mini lesen zabojček za sadje, ki ga bodo otroci z veseljem pobarvali.