Gojenje industrijske konoplje je bilo v času pred obema svetovnima vojnama v Sloveniji zelo razvito, predvsem v Prekmurju. Danes pa se ponovno ta industrijska rastlina na veliko vrača v naše kraje. Kot so povedali govorci na prvi slovenski nacionalni konferenci o konoplji, to niti ni presenetljivo, saj jo lahko uporabimo za zelo pester nabor izdelkov od tkanin in vrvi, do olja, papirja in izolacijo v gradbeništvu.

Po podatkih evropskega združenja za industrijsko konopljo je bilo lani v Evropi z industrijsko konopljo posejanih preko 17.000 hektarjev površin, največ v Franciji. Vendar je tudi Slovenija na dokaj visokem sedmem mestu s svojimi 500 hektarji. Letos naj bi pri nas s konopljo zasadili že 700 hektarjev površin. Kot kaže se slovenskim kmetom ubadanje z industrijsko konopljo izplača. Donos na hektar sladkorne pese recimo kmetu prinese okoli 750 evrov, medtem ko se dobiček iz konoplje giblje nekje od 1400 do 1700 evrov na hektar površine, je na konferenci ugotavljal Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma.  Ob tem je dodal primerjavo, da bi za novo tovarno pridelave sladkorja iz sladkorne pese na 11.000 hektarjih površine morali odšteti 136 milijonov evrov in s tem ustvarili 126 delovnih mest. Če bi na 11.000 hektarjih zasadili industrijsko konopljo, pa bi lahko ustvarili 770 delovnih mest, investicija v razpršeno proizvodnjo pa naj ne bi presegala 20 milijonov evrov.

Poleg delovnih mest naj bi industrijska konoplja imela tudi dober okoljski vpliv, saj naj bi bila primerna za razstrupljanje degradiranih območij in odlagališč. Največja prednost konoplje je, da zanjo ne potrebujemo fitofarmacevtskih sredstev. Tudi Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj je prepričana, da bi se slovenski kmetje morali veliko bolj ukvarjati s konopljo, ki je primerna za gojenje na vodovarstvenih območjih, na katerih veljajo strožji režimi. Gojenje konoplje, za katero so dovolj organska gnojila, namreč ne vpliva na kakovost pitne vode.

Na dolgoletno zgodovino industrijske konoplje je opozorila poslanka Violeta Tomić, ki je spomnila, da človeštvo že preko 15.000 let uporablja konopljo. Še posebej je poudarila, da s konopljo, ki zraste na enem hektarju, lahko nadomestimo les, ki je zrasel na štirih hektarjih gozda, pri čemer ni zanemarljiv podatek, da industrijska konoplja zraste v enem letu, gozd pa potrebuje najmanj 20 let za razrast. Poslanka Violeta Tomić si zato želi, da bi konopljo uporabljali tudi v izdelkih višje dodane vrednosti, kot so recimo vrhunsko oblikovana oblačila in avtomobilska industrija.

Da ima konoplja zelo velik potencial tudi na medicinskem področju, pa je prepričan Dušan Nolimal iz nacionalnega inštituta za javno zdravje, vendar njeno uporabo zavira toga zakonodaja: »Tudi tisti, ki želijo raziskovati to področje, so stigmatizirani in izključeni celo iz lastnih strokovnih vrst.« Prav zato je pozval zakonodajalca, da premesti konopljo v nižji razred prepovedanih drog, saj se sedaj nahaja v razredu najbolj škodljivih psihoaktivnih snovi in rastlin.

Nekaj dni pred konferenco je v veljavo stopil nov pravilnik, ki dovoljuje uporabo industrijske konoplje v prehranske namene. Pravilnik je po mnenju ministra za kmetijstvo Dejana Židana končno odpravil nepotrebno birokratsko oviro, ki so jo neuspešno želeli odpraviti že leta 2011. Gojenje industrijske konoplje pri nas je namreč v vse večjem razmahu. Lani je tako bilo podanih 430 vlog za gojenje te industrijske rastline, letos pa je bilo že 550 prošenj. Industrijska konoplja tako prekriva že preko 600 hektarjev površin, ocenjuje minister Židan. Ob sprejetju pravilnika so ministra obiskali predstavniki civilne iniciative Ekoci, ki so mu za vpis v ohranjevalno listo semen izročili semena industrijske konoplje iz Prekmurja, Savinjske doline in Gorenjske, ki so prilagojena našemu okolju in za gojenje ne potrebujejo fitofarmacevtskih sredstev. Semena so pomembna, saj omogočajo kmetom gojenje slovenske konoplje, ne le uvožene. Židan je ob tem ugotavljal, da so semena pomembna, saj predstavljajo našo zgodovino, hkrati pa so pomembna tudi zaradi genske raznolikosti. Semena je že poslal na analizo na kemijski inštitut. »Če bodo ustrezala minimalnim pogojem, bomo storili vse, da se vpišejo na evropsko sortno listo,« pravi minister Dejan Židan.