Za jesensko barvitost se ni bati, zanjo bo poskrbela sama narava, upajmo pa, da bomo deležni tudi nekaj več sončnih dni, za katere smo bili prikrajšani poleti; za prijetne izlete in zadnja vrtna opravila pred prihajajočo zimo.

Sadni vrt

Večina sadnih rastlin je lepo obrodila in jesen je čas, ko obiramo naše najpomembnejše sadje, jabolka. Vsaka jablanova sorta ima svoj najprimernejši čas za obiranje in seveda tiste lastnosti, ki nam dajejo vedeti, kako dolgo lahko plodove skladiščimo. Pri obiranju večjih dreves poskrbimo za ustrez­ne pripomočke, kot so obiralec za sadje in dobra lestev ter seveda zabojčki za spravilo pridelka. Previdnost naj bo na prvem mestu, nesreče, tudi zaradi precenjevanja naših sposobnosti, so žal pogoste. Plodove sproti prebiramo in sortiramo, tako da bomo tiste, ki so kakorkoli poškodovani zaradi škodljivcev ali drugače, porabili prej. Če imamo mož­nost, naj bodo sorte v skladiščnem prostoru ločene, sploh tiste, ki prej dozorijo, sadje pa naj bo ločeno tudi od drugega pridelka, na primer od krompirja, zelja itd. Tako bo čas skladiščenja daljši in nasploh bomo imeli manj dela ob pregledovanju in odstranjevanju nagnitih plodov. Pri obiranju sadja, tako jabolk kot drugega, je pomembno, da s krošenj odstranimo vse, tudi sadne mumije, to je zaradi bolezni posušene plodove, ki so vir okužbe za prihodnje leto. Pograbljeno listje pa lepo kompostiramo, razen listja oreha, za gnojenje v prihodnjem letu.

Varstvo sadnih rastlin

Trto, aktinidijo, kaki in druge sadne vrste, ki so postale pogoste tudi v celinski Sloveniji, pred zimo zavarujemo na različne načine. Pri kakiju je najbolj občutljivo deblo (posebno pri mlajših rastlinah), zato ga povijemo s filcem in podobnim materialom. Pri aktinidiji in trti pa lahko v spodnjem delu pri tleh pustimo kratek reznik (poganjek, odrezan na dolžino 5 cm) in ga skupaj z delom debla ogrnemo z zemljo, zaščitimo z listjem in podobno. Če bo zgornji del rastline pozebel, bomo lahko iz reznika hitro in uspešno obnovili brajdo. Jeseni se tudi škodljivci počasi umikajo s krošenj in si iščejo primerno zimsko bivališče. Na njihovi poti jih lovimo na lepljive trakove, ki jih ovijemo okrog debla in debelejših vej ali pa jim na teh mestih nastavimo pasti iz kartona, slame ipd. Te čez čas odstranimo in uničimo s škodljivci vred, ki so si tu izbrali prostor za zimsko spanje. Pogost problem je tudi voluhar. Preprost recept za odvračanje tega škodljivca z vrta je, da namočimo bezgovo listje v sod z vodo in počakamo, da brozga prevre, nato pa z njo zalivamo rove in majhne krtine, ki so njegovo delo.

Okrasni vrt

Trajnice delimo, redčimo in presajamo, da se še pred zimo lepo vrastejo. Zdaj so rastne razmere podobne tistim spomladi, torej primerne za rast in dobro ukoreninjenje. Mnoge trajnice lahko razmnožujemo tudi s semeni. Semena cvetlic in okrasnih trav nabiramo in sušimo v senčnem in suhem prostoru, nato pa shranimo v papirnatih vrečkah do setve v prihod­njem letu. Za barvito pomlad pa poskrbimo s sajenjem okrasnih čebulnic. Na gredah, kjer se je naselil voluhar, sadimo čebulice tulipanov v žičnate košare, narcise pa mu ne dišijo. Grmovnice zgodaj jeseni (septembra) nekoliko uredimo z rezjo in sadimo iglavce, da se bodo do zime lepo ukoreninili, listopadne drevnine in grmovnice z golimi koreninami pa šele v novembru. Sneg lahko poškoduje nekatere rastline, kot so rododendroni, zato jim postavimo oporo, enako velja za mlade sadike. Tudi jesenske astre hitro poležejo po močnejšem deževju, zato prav tako potrebujejo oporo, dalijam pa redno odstranjujemo odcvetele cvetove, da bodo obilno cvetele vse do prvega mraza. Pred izkopom in shranjevanjem jim porežemo stebla, nakar jih izkopljemo in prenesemo v notranji prostor, kjer ne zmrzuje. Med zimskim shranjevanjem jih večkrat pregledamo in sproti odstranjujemo dele rastlin, ki kažejo znake okužbe z boleznimi. Tudi za okenske cvetlice, kot so pelargonije, bo treba poskrbeti in jih shraniti čez zimo. Posameznim rastlinam prikrajšamo korenino in zgornji del, nato jih ogrnemo s prstjo in take shranimo do pomladi. Z listjem pa lahko zavarujemo tiste rastline, ki so pogojno prezimne in jih nameravamo pustiti kar na gredici (penstemoni, verbene ...). Trato kosimo nekoliko više, seveda če imamo kosilnico z nastavitvijo rezila, in redno grabimo listje. Rastna struktura trajnic in drugih okrasnih rastlin je lahko zanimiva še dolgo v jesen in celo zimo, če le ni preveč snega. Zato nikar ne hitimo z rezanjem odcvetelih stebel, ampak to storimo šele, ko njihova pokončna drža popusti zaradi dežja ali snega, in jih odložimo na kompostni kup.

Zelenjavni vrt

Večina pridelka je že obranega, kapusnice in nekatere solatnice pa še vedno vztrajajo in skrbijo, da je na naših krožnikih dovolj svežine. S postavitvijo zaščitnih tunelov in drugih vrst toplih gred lahko uživamo v domači zelenjavi vse do pomladi. Izpraznjene grede zapolnimo s hitro rastočimi solatnicami, za ozelenitev gredic pa pridejo za zeleno gnojenje v poštev tudi ozimna žita, ki jih bomo spomladi vkopali v rastišče. Za prijazne žužke in druge koristne vrtne živali lahko poskrbimo s postavljanjem preprostih bivališč, kot so narobe obrnjen glinen lonček, napolnjen s slamo, kup drv za ježa ipd. Naj vidijo, da so zaželeni, nam pa bodo v veliko pomoč v prihodnjem letu pri brzdanju škodljivcev. Z gredic odstranimo vse odmrle rastlinske dele, ki so lahko vir okužbe za prihodnje leto ali skrivališče za nadležne polže. Pred napovedano zmrzaljo lahko vrtnine, kot so cvetača, zelje, tudi paradižnik in paprika, prenesemo v notranji prostor, tako da jih izruvamo skupaj s koreninami in obesimo obrnjene navzdol ter tako še nekaj časa uživamo v dozorevajočih plodovih in svežem listju.

Jesensko gnojenje

Rastline porabijo čez leto za rast in pridelek veliko hranil, posebno vrtnine na zelenjavnih gredicah, pa tudi trata, sadje in nekoliko manj okrasne rastline. Trato gnojimo v tem času z mineralnimi mešanicami, ki vsebujejo večji delež kalija. Medtem ko dušik in fosfor spomladi poskrbita za bujno rast, pa kalij spodbudi trdoživo in gosto rast, ki plevelnim rastlinam otežuje širjenju po rastišču. Z njim gnojimo v toplem jesenskem času, da se trata okrepi, medtem ko dušik zdaj ni zaželen. Podobno velja tudi za druge rastline na vrtu, le da njih gnojimo pozneje v začetku novembra. Obilen pridelek sadja zahteva dodajanje sadjarskega gnojila, ki je na voljo v različnih pakiranjih, tako da so primerna tudi za potrebe vrtičkarjev. Z organskimi gnojili v sadnem vrtu in pri gnojenju trte ne smemo pretiravati, čeprav so označena kot do narave prijazna, saj lahko povzročijo slabšo odpornost, pritegnejo škodljivce, kot je voluhar, in vplivajo na močnejši pojav nekaterih bolez­ni, kot so sadne gnilobe. Dober kompost pa je vedno dobrodošel za izboljšanje rastišča tudi pri sadnih rastlinah. Pri gnojenju zelen­javnega vrtu upoštevamo kolobar in potrebe posameznih vrtnin, ki jih nameravamo gojiti na določenih gredicah. To pomeni, da vsega vrta ne gnojimo enako. Grede, kjer bomo sadili krompir, kapusnice in plodovke, gnojimo močneje, tiste s korenovkami, fižolom in čebulnicami pa manj, malo ali skoraj nič. Pazljivi moramo biti posebno pri zimski zelenjavi, zanjo namreč ne dodajamo nobenih gnojil, da preprečimo čezmerno kopičenje škodljivih nitratov v njihovem listju (špinača, motovilec ...).