Znanstveniki so se dolgo ukvarjali, kako ugotoviti, ali je pes oziroma maček lahko ljubosumen. Težave jim je povzročal predvsem antropomorfizem, po katerem človek misli, da žival čuti tako kot človek oz. jo počlovečijo. Nazadnje pa so ugotovili, da je ljubosumje čustvo, ki ga občutimo tako ljudje kot nekatere (sploh psi in primati) živalske vrste.

Da bi psi občutili ljubosumje, morajo imeti sposobnost prepoznati pomen odnosa in potencialne grožnje, ki bi lahko uničile ta odnos. Ljubosumje je večinoma povezano s spolnimi in ljubezenskimi odnosi, lahko pa se pojavi tudi med prijatelji, družinskimi člani in sodelavci. Raziskovalci so ugotovili, da so že šestmesečni dojenčki kazali znake ljubosumja, če so se njihove mame pogovarjale ali ukvarjale z drugim dojenčkom. To pomeni, da smo s čustvom rojeni in ga nismo naučeni. Občutek ljubosumja se je razvil, da bi nam pomagal zaščititi naše odnose pred zunanjimi vsiljivci.

Leta 2014 so raziskovalci na univerzi v Kaliforniji priredili poskus, ki so ga izvedli z dojenčki, za pse in ugotovili, da so se ti vedli drugače, ko se je njihov lastnik posvečal drugemu psu (v tem primeru plišasti igrači). Ena tretjina psov se je poskušala postavili med svojega lastnika in plišasto igračo, ena četrtina pa je igračo celo napadla. Psi, ki niso kazali ljubosumja, so po mnenju raziskovalcev najbrž ugotovili, da igrača ni živ pes ali pa s svojim lastnikom niso imeli tako tesnega odnosa.

Raziskovalci so še dodali, da jim je več lastnikov potrdilo, da so opazili spremembo v vedenju tudi pri konjih, mačkah in pticah.